Jamarski tečaj – 4. del

Kljub nehumani uri smo se zbrali v Mirni peči v dokaj velikem številu, dasiravno nas od 11 prijavljenih tečajnikov vztraja še samo 7 najbolj pogumnih (ali neumnih, ne vem!). Jamarji so carji. Napeljali so vrvi in vse ostalo in nato skakali okoli nas kakor pridne mravljice, nikoli nisi mogel česa tako zašuštrati, da bi popizdili nad našo nesposobnostjo! In nesposobni smo bili, še posebej, če pomislim na naše podvige, preden smo se prijavili na tečaj, a smo bili na tokratni seansi, ko smo se spušali v prepad in dvigali iz njega, prepenjali na vozlih in pritrdiščih, veš čas pod budnim in potrpežljivim očesom katerega od njih ves čas maksimalno varni. Je bilo naporno, kri je plala po žilah, ritko je stiskalo, deževalo je, a smo natrenirali, ker naslednji teden bo izpit za jamarja pripravnika. Potem bo pa povsem nova pesem. Tom je rekel, ko smo se razšli, naj ga RES kdaj pokličemo, ko sbomo vandrali po jamah in sem mu iskreno povedal, da naj se kar nič ne boji, da nas bo kmalu celo na ignor listo dal, ko se mu bomo povzpeli vrh glave …

IMG_2005.JPGIMG_2008.JPGIMG_2010.JPGIMG_1997.JPGIMG_2020.JPGIMG_2024.JPGIMG_2030.JPGIMG_2037.JPGIMG_2048.JPGIMG_2044.JPG

Moram povedati, da mi je šlo nekajkrat skoraj na jok, ko se je bilo potrebno prepeti, še posebej, ko smo rinili gor, ker dokler vsaj osnov ne obvladaš, je to hudičevo naporen posel. A ker so nas možaki gnali v ponovitve in ponovitve, je bilo na koncu kljub temu, da so roke bolele, vse nekako lažje in bolj zanimivo. Še posebej vajica, ko moraš vse spustiti in se z glavo navzdol in s hrbtom ob steni malce odpočiti. Da vidiš, da oprema res drži. Je držala, a, roko na srce, spočil se kaj dosti nisem, če drugega ne, me ritne mišice, ki sem jih tako hudičevo skupaj tiščal, kakor da za mano stoji najmanj 15 drugače spolno orientiranih, še zdaj malce bolijo …

One thought to “Jamarski tečaj – 4. del”

Comments are closed.