Damijan Šinigoj

Ja, doktor Stibro je že zjutaj na stranišču klel, da je (vsaj tako pravi) še soprogo prebudil Kar je hudo, ker model vstaja malo pred pol peto zjutraj! On je tak moderen avtomehanik, ki na jutranjo rutino “iztiskanja ugorčka” ne nosi več Financial Timesa ali Financ, temveč kar prenosnika, po hiši ima pa itak wi-fi. In ko je pogledal borzna poročila, kaj se prodaja od avtomobilov in podobno, je še na moj blog skočil in kot zadnji post zagledal Klemija, kako Ladkota rine in mu je bilo v hipu vse jasno! In je zaklel, da je še preljubo mu soprogo prebudil in ji jel, revici neprebujeni, žolčno razlagati, da zdaj ga bom pa zihr poklical, čeprav sem se mu zadnjih par dni izmikal. No, seveda se mu nisem izmikal, tako se samo on rad poheca, če se ne oglasiš na njegovo eno in pol zvonjenje!

Kakorkoli, mi je poslal sms, da naj koline kar pritrogam pred njegovo delavnico, ampak bolj ponoči, da mu ne bom splašil drugih, poštenih strank s poštenimi avtomobili. In sem naročil Klemija za ob desetih zvečer, Klemi je pa naročil Krstota, ker je pivo ali dva čez žejo spil. Da ni bil čisto pri sebi, sem opazil, ko je vozle vezal, jamar kot je, bi jih moral zvezati žime. In je zadevo prevzel Krsto, ki je neke vrste alpinist (to je alpinist, ki ga ni pogosto spraviti v hribe!), da bo on to naredil. In vsak šalabajzar, ki je kdaj moral vozel narediti, od katerega je bilo odvisno njegovo življenje, zna narediti osmico, Krsto je naredil šestico. Za tiste, ki ne veste, šestico si zavežeš na čevljih! In Klemi očitno ni imel preveč piv, ker je potem on to popravil, jaz sem pa fotografiral. Jasno, nekdo mora, ne?!

In smo odleteli proti Stibrotovi delavnici, na srečo ob poti ni bilo nobenega radarja, ker drugače bi se menda prvič v zgodovini primerilo, da bi z enim merjenjem lahko oglobil dva voznika! In zakaj smo morali skozi center mesta, mi tudi ni jasno, sem pa pozabil vprašati, ker je bilo adrenalina med vleko preveč …

Za nagrado za pomoč si je Krsto zaželel kebab, na kar sva s Klemijem z lahkoto pristala (ker, roko na srce, koliko normalnih, zgodaj zjutraj na šiht hitečih ljudi bi me pa šlepalo ob tej uri?!) in smo od Stibrota zavili k enemu drugemu lokalnemu dilerju junk fooda (ne standardnemu, žal, za kar se mu na tem mestu opravičujem in upam, da mi bo drugo leto vseeno poslal čestitko za božič in novo leto!). Na začetku sem se malo pohecal in sem modela vprašal, če mogoče prodaja kebabe in ni bil nič za hece s tistim velikim nožem v roki in ker sem se malo ustrašil in zmedel, sem kar tri naročil. In sva se najedla še midva s Klemijem. Tukaj ga moram spet pohvaliti, da je bil spet zlata ptička, zapletlo pa se je, ko smo vsi trije sedli v Krstotov avto in je model z nožem (kaj nožem, mačeto) za nami pritekel. Če bi mu mogoče blagovoljili plačati 9 evrov! Hm. Jaz denarja nisem imel in sem mislil, da bo plačal Klemi, Klemi denarja ni imel in je mislil, da bom plačal jaz, Krsto je pa imel denar, a je mislil, da mu bova za uslugo midva plačala. Nagradno vprašanje: Kdo je plačal na koncu?!