Damijan Šinigoj

pravi lep pregovor, a ker sem neučakan, sem ga še malce toplega pomalical. Namreč, Klemi in Suki sta mi zadnjič zametala hišo in človek mora že zarad lepšega vrnit, ne?! Če bi na njiju skočil že takoj naslednji dan, bi seveda posumila, pa že tako in tako mi ni ratalo kakor sem želel. Sem razmišljal, da bi Klemiju ključ od avta izmaknil in dal delati duplikat in bi mu potem vozilce po mestu premikal, a ni šlo, ker ima njegov ključ nekakšno elektronsko pizdarijo not al kaj jaz vem in se je izkazalo, da je ključ še najbolj vredna stvar od celega njegovega vozila. Pa še ne vem, če bi sploh pogruntal, ker itak nikol ne ve, kje avto pusti … Je bilo še nekaj idej, ampak najlažja se nama je z Robertom zdela izvedljiva, če bi mu kol pod kljuko podstavila, da ne bi mogel vrat odpret. Lahko bi to naredil ponoči, a kaj, ko bi me zjutraj klical, naj mu pridem pomagat in ker vstane pred mano, bi bil to bolj zajeb zame kot zanj. Zato sva se to odločila narediti popoldne, preden bi se pri Milanu dobili na kavi, pa še posnel bi lahko, da imam kaj za pokazati. In sva z Robertom odžagala moralček po meri moje kljuke in se napotila proti Klemijevemu bloku. Imajo zaklenjena vhodna vrata in sva razmišljala, kako priti noter. Počakati, da nekdo pride? Bi bilo verjetno sumljivo … A se je izkazalo, da ne rabiš biti ne vem kakšen strokovnjak za vdreti v blok, le malo moči je potrebno. Sva prišla do Klemijevih vrat s seveda prekratko letvico. Kar je bilo OK, ker bi itak morala spet k meni domov, ker EDINA žarnica v bloku, ki ne dela, visi nad njegovimi vrati in sem itak moral vzeti še reflektor. Sva torej odžagala letvico v pravi dolžini in spet prišla pred Klemijeva vrata. Sva kljuko dobro podprla, da je ne bi mogel pritisniti in odpreti, potem pa sem mu poslal SMS, da sva že pri Milanu in da naj kar pride. Načrt je bil briljanten, a kaj, ko sva delala račun brez Klemija. Sva dlje ko pol ure bivakirala pred njegovimi vrati in se krohotala ko pečena mačka, pa nič. Zato sem mu poslal še en SMS, da naj že končno pride in je res vstal od računalnika in se začel oblačiti, hkrati so se pa dol odprla vrata in je nekdo začel hoditi po stopnicah. Klemi je kljukal in kljukal in ni mogel odpreti, midva z Robertom sva pa morala zapustiti prizorišče zločina, ker so domov prihajali Klemijevi sosedje in bi jim bilo sumljivo, če bi kar stala pred vrati ko dva lipova bogova. Dol grede po stopnicah sem moral biti nesumljiv in vljuden in sem sosede pozdravil, kar je seveda slišal Klemi in uporabil moč svojega uma in se nekako rešil in … Brez veze fora, OK, priznam, ampak vsaj nekaj časa smo se zabavali! Aja, pa moram priznat, da sem kot pravi hudodelec mislil na vse. Ker ko ni mogel odpreti vrat, je takoj poklical na moj telefon in je bil prepričan, da me bo izdalo zvonjenje pred vrati, a sem imel telefon na potiho …

In ko sem kukr Klemiju vsaj malo vrnil (čeprav mu seveda nisem in se bom moral še kdaj bolj potruditi, ko bo malo pozabil!), je poklical še Suki, če gremo k Milanu. Carsko. Sem počakal doma, da je človek parkiral, potem pa mu za brisalce zataknil listek z napisom “Kmet, parkiraj tako doma, ne tle!”, malce zamazal vetrobransko steklo, le toliko, da bi ga moral očistiti z brisalci, ki sem jih namazal z vazelino ter se jim pridružil pri Milanu. Tam so bili že Siki in Suki in Klemi in Šventi. To naštevam zato, da če bo kdo po pičkici dobil, da ne bom samo jaz, ker so vsi vedeli, Klemi mi je celo po dogovoru poslal SMS, ko je Suki prišel. Prav konspirativnega, res, je napisal, da je petelin že v kokošnjaku! Verjetno ni pomislil, da so potem vsi ostali kokoši! Ali pač?! No, smo malo pomodrovali in spili par cocktic in kofetkov, potem se je  Suki odločil oditi domov. In sem se mu pridružil. Sem prižgal fotoaparat, a sem bil tako posran, da se s posnetka seveda nič ne vidi. Ker če bi me Suki videl, da snemam, bi itak takoj vse skužil in bi potem padalo, ker nisem imel tahitrih tenisk obutih! Sva prišla pred blok in je seveda takoj opazil listek na oknu. Ga je prebral in potem nekam gor glasno zavpil, da mu je kmet na mami spal! Tega sem se bal, ker ko se Suki razjezi, mimogrede lahko postroji zunaj cel blok, krive in nedolžne! Je še malo bentil in razmišljal, komu lahko kaj naredi, potem pa se je pomiril in odpeljal. In sem ful vesel, da me ni bilo poleg, ko je vklopil brisalce. Sem nekaj časa še postopal pred svojo hišo in opazoval blok, če bi slučajno nazaj prišel kar vse podminirat ali kaj … Ga ni bilo nazaj in jutri bo zagotovo že izvedel, kdo mu je to zamešal, zato mu samo ponižno sporočam, da smo kukr malo kvit!

Za konec pa še opravičilo Sikiju, ker sem dol napisal, da ni imel nič denarja. Je imel in je k zapitku prispeval 1 evro (z besedo: en evro). Tukaj se izgovarjam na mojo starost in luknjičast spomin …