Pravi moški
Pravi moški odmeče sneg spred hiše (ki so mu ga nametali pravi prijatelji), da bo lahko po kosilu odšlepal ranjenega Ladkota k mehaniku. Med kidanjem v rit pošlje možaka, ki ustavi pred njegovo hišo in protestira proti metanju snega na cesto. Ker je to kakor nezakonito, čeprav model drajsa v letnih gumah in telefonira med vožnjo. In ga pravi moški seveda ne pozabi vprašati, če se mu res zdi pametno najedat možaku, ki v rokah drži snežno lopato!? Je model potem samo nekaj zamomljal, da bom sneg še nazaj metal, a preden so ga policisti vzeli resno (če je sploh klical), je narava že opravila svoje in se je sneg na cesti stopil … Vmes je prišel pravi možak Klemi, da sva ranjenca potegnila k mehaniku, sva pa verjetno malce napačno improvizirala, ker sva se celo vleko po telefonu prerekala, ali moram na Ladkotu (ki je bil vlečen!) vklopiti vse štiri žmigavce ali ne. Jaz jih nisem, ker sem mnenja, da morajo modeli za mano videti, kam bom zavil in je večji prekršek govoriti po telefonu med vožnjo. A policistov ni bilo, zato smo se lahko zdaj že trije pravi možaki lahko napotili nekam bogu za hrbet nad Mirno pečjo, kjer je še snega za izvoz na olimpijske igre in kupili novega Ladkota. Ki je seveda tudi že star ko zemlja, a mnogo bolj ohranjen kot moj stari Ladko. No, kako je ohranjen smo lahko le domnevali, saj je bil zakopan pod dvemi metri snega in smo ga pravi možaki ročno odkopali, a ga je v dolino v Mirno peč odpeljal lastnik, da ga bomo šele od tam naprej šlepali. Ker zavore ne delajo najbolje. Načrt je pobrati vse dobro in uporabno iz našega starega Ladkota in predejati na novega Ladkota in čeprav sem bil prepričan, da na našem Ladkotu ni popolnoma nič uporabnega, se je par stvari, ki jih bomo premetali, že pokazalo. Zavore so pač bile prve, vsekakor pa ne tudi zadnje! No, po navodilih prejšnjega lastnika (ki je v žep že spravil kupnino!) naj bi vozil v hudo dolino kakšnih 30 metrov pred njim ter ga ves čas spremljal v retrovizorju in če bi Ladko začel nenadzorovano drveti, naj bi jaz stopil na plin, on bi pa skočil ven! Hm. Nekaj mi ni bilo povsem prav, ker smo govorili o mojem novem vozilu, pošteno plačanem, on bi pa ven skakal?!?! Sem mu rekel, da naj, če bo šlo kaj narobe, rešuje avto in ne življenje, ker da če ga bo uničil, je cena že zrasla, pa je mislil, da se šalim … Uspešno smo se prikotalili v dolino in smo zdaj že štirje pravi možaki odšli še v gostilno, da nazdravimo spremembi lastništva (trije s kavo in eden s pivom), potem smo nekdanjega lastnika odpeljali nazaj gor v rovte in se samo še trije pravi možaki spet podali v dolino, kjer smo za moje vozilo zapeli novega Ladkota in ga potegnili do mehanika v Novo mesto. Spet nismo vedeli, ali naj bodo vklopljeni vsi štirje žmigovci ali ne in jih nismo vklopili, smo pa zadaj navezali trikotnik. Za vsak slučaj, jasno. A slučajnih policistov ni bilo, zato sva se še preostala dva prava možaka, ko sva odklopila novega Ladkota, odpravila k lokalnemu dilerju burekov in čizov in kebabov na zaslužen prigrizek in potem naprej še na kofe k Milanu, kjer se nama je pridružil Siki, ki za pivo ni imel, niti za dva in tri, kolikor jih je spil, bo pa dodal 20 evrov za vitel, če ga bova s Klemijem kdaj kupila. Pa kakšno fotko bi tudi nalimal, da bi lahko že danes videli, kakšen je novi Ladko, če zadeve ne bi dokumentiral Klemi, ki se mu sladko žvižga, da mojega prijatelja Stibrota nadvse zanima, kaj sva kupila in da se bo hotel že zjutraj ob 5h smejati, ko bo na stranišču prek laptopa bral tole in bo zato razočaran …
Bi tudi napisal, kakšne barve je, samo še nisem povsem prepričan – zaenkrat je umazano bele bež barve, ni pa rečeno, da ne bo potem, ko ga bova oprala in očistila, bele barve. Pustimo se presenetiti torej …
Aktualni komentarji