Damijan Šinigoj

Nobenega časa, preveč dela, a če zmanjka drv, pač ni druge, kot odpraviti se ponje. Z Robertom, jasno, ki ima še manj časa, saj mora pred odhodom na foto delavnico, ki jo bo vodil, narediti še milijon stvari. A prijatelji so zato na svetu, da si nagajajo, mar ne? Sva skočila nekam v hribe k njegovemu očetu po eno avtomobilsko prikolico drv in vse skupaj naj ne bi trajalo dlje kot švoh urico. Sem vzel s sabo še sinove, da bo hitreje in smo res naložili ajncvajdraj pa tudi kipanje v garažo nam je šlo tako hitro od rok, tako da Gašper ni zamudil na trening, ga je odpeljala Monika. Z Robertom sva medtem kavo spila in nato na hitro vrnila prikolico njegovemu očetu in res je bilo še ogromno dneva ostalo. Za resno delo, seveda. Ampak, Robert žal ni pripel kabla na avto in je ta bingljal in se je razbil. Njegov oče je to seveda takoj opazil in čeprav ga je Robert prepričeval, da tega sploh ne rabi in da se mu mudi in vse, sem seveda takoj rekel, da grem po nov vtič. Robert pa seveda z mano, sem ga namreč takoj izdal. Tak sem, kaj čem! Nazaj v mesto in v par trgovin, preden sva zadevo našla, potem pa sem se, ko sva se že vozila k njegovemu očetu, spomnil, da moram še po Gašperja na povsem drug konec mesta, me je že čakal. Potem spet gor in sva se zamenjave vtiča na avtomobilski prikolici lotila še podnevi. Vse sva naredila, kot sva morala, celo načrt, kako so žice priklopljene, sva narisala in zadevo za vsak primer še fotografirala in ko sva končala, skoraj stekla k mojemu avtomobilu. Ker je bila že tema in sva si na koncu pri tem finomehaničnem poslu svetila z mobiteli! A naju je Robertov oče seveda zaustavil, da moramo zadevo sprobati. Sva protestirala, da se nama mudi, a se ni dal. In smo stestirali. In seveda ni delalo! No, je, ampak na prikolici je žmigala zavorna luč, ko je na avtu vklopil žmigavec, ko je stopil na zavoro, je zagorela žarnica za osvetljevanje tablice na prikolici, ko je prižgal luč na avtu, se je pa prižgal žmigavec na prikolici. In smo probavali in testirali toliko časa (čeprav je vmes Robert mirno zatrdil, da vse dela, ker se mu je mudilo, a ga je izdala lastna mati!), dokler na očetovemu avtomobilu nismo skurili žarnic. Ali pa vsaj varovalk, ne vem. Takrat je njegov oče uradno dvignil roke, da sva lahko odšla, domov grede, ko je bila seveda že tema, pa sva ugotovila, da zadaj tudi na mojem avtu ne delajo luči. Ker sva testirala tudi na mojem avtu, jasno …

Evo, takole to gre, ko se ti mudi!