Packi in ostali
V soboto smo ves dan fotografirali in potem razopremljali Čaganko. Naporen in umazan posel, a nekdo ga pač mora opraviti. Najbolj smešen detajl je bil, ko sem malce zafrkaval našo jamarsko predsednico, kakšna umazana packa da je (a v globoki Čaganki drugačen skoraj ne moreš biti!) in je skoraj prizadeto pritrdila ter hkrati še bolj prizadeto potožila, da je kombinezon na predvečer odhoda v jamo oprala! Ker je bil blaten! Sem najprej mislil, da se heca, a je bila resna. Ja, ženski možgani drugače delujejo, sem prepričan. Monikina najboljša prijateljica je recimo še boljši dokaz. Visoko noseča je odštevala minute do poroda in se je, ko ji je končno odtekla voda, nemudoma usedla v avto in odpeljala. V porodnišnico, jasno, si zagotovo mislite, a mislite napačno. Odpeljala se je k frizerju! Res! Da bo lepa … Saj lepa je bila, koliko časa je nova frizura zdržala porodne muke, pa ne vem …
Čaganko sem razopremljal jaz, Klemi se je matral pred mano. Malo pred vrhom je potožil, da ga vrv, na kateri je tovoril opremo, krepko žuli med nogami. Sem mu sugeriral, da mogoče pa nima dobro obešeno, ker mene ni nič žulilo in je bil ogorčen, kako lahko sebe in njega, tapravega možaka sploh primerjam in sem utihnil. A je pravi možak tudi kmalu dokazal, iz kakšnega testa je, ker me je skoraj eno uro čakal na štriku malo pred izhodom iz jame, ker so baje medvedke mladičke ven pripeljale in ni hotel tvegati bez mene …
Aktualni komentarji