Damijan Šinigoj

No, da ti malo zagrenim dan, če si slučajno mislil – danes mi ne bo pa nihče več težil – tu sem jaz, Brut, in samo eno kratko vprašanjce – se knjiga kaj premika?!  Sicer pa upam, da si OK, da si popravil tista ruska jajca, kot me sestre  z ruskimi imeni brez zadrege imenujemo vse  lade in moskviče na tem svetu …   Prav lep pozdrav! Marčeve ide pa še trajajo!

Tale mail sem dobil od bodoče Gogine avtorice, je duhovita skoraj kot jaz, čeprav je prepričana, da je bolj, ampak avtorjem pač ne ugovarjaš, ne?! Je pa vsekakor prodorna in pronicljiva. Res si včasih rečem, evo, zdej bo pa mir in se bo začelo spet šele zjutraj, ko na srečo spim in nekako lažje zaključim dan. Ampak včasih kakšna noč pač ni moj dan in me kdo iz Avstralije skurca, ker tam šele začnejo in potem ne vem, al naj se dam v ler al naj začnem kar delat al kaj?! No, če bi imel kakor Robert navado hlače slečt, noge na mizo vrečt, prižgat si čik in viski natočit, bi me Tatjana iz zgornjega maila zajebčkala, tako me pa ni. Mislim, sem se nekako izvil, kaj sem pa hotel, ampak je pitbul in se bova kmalu srečala.

Ampak, jajca sem pa popravil, jajca, delajo ko singerca. Sem jih že včeraj sprobal, danes pa spet. Me je Robert povabil na kavo, potem je klical še njegov cimrček, če pridem in povedal, da pride še Klemi in me je resno zaskrbelo. Sem se kar malo ustrašil, da bomo kakšne orgije udarili al kaj podobnega in da sta naju s Klemijem povabila, da ne bosta dvakrat hlače slačila ali kaj tretjega ampak potem sem si rekel al sem dec al nisem dec in sem pozvonil na njunih vratih. Kave nisem spil, ker je bilo že pozno (pa samo turško kuhata) sta mi pa viski natočila in smo malce modrovali, kaj dosti pa ne, ker je Robert ves čas drkljal po telefonu in se hihital, potem pa vprašal, če bi Matejo malce z Ladkotom okrog popeljala. Žabo v vodo je težko porint in smo šli. Do nas jo je mamica pripeljala, ker deklica seveda še nima izpita, potem se je pa mamica kar odpeljala, čeprav bi bila zame boljša družba, ampak nisem imel niti priložnosti povabiti jo. Kakor koli, smo spet malo Ladkota testirali, nič preveč na hard, ker je imel Robert najlepše teniske obute, jaz pa neke nizke usnjene čevlje in frišno oprane hlače, da o Mateji sploh ne govorimo, njeni škorenjci so bili spolirani, da bi se človek lahko gledal v njih, bela jakna pa tudi ni najboljše oblačilo za off-road. In smo se vozili in vozili, seveda le po legitimnih in zakonitih poteh, dokler Mateja ni izrazila želje, da bi rada videla, kaj pomeni zakopati se. Čarovnica, res. Ker še preden so njene besede do konca izzvenele v noč, smo zabrazdali tako globoko, da sploh vrat nismo mogli odpreti! OK, Roberta ni zelo skrbelo, ker je mislil, da bomo že koga poklicali (kar bi v bistvu lahko, samo, prvič,  nismo vedeli, kje sploh smo, drugič, kako bi tisti nekdo do nas prišel z navadnim avtom?!), mene pa kar malo je. Saj imam orodje za izvlečt se iz blata, a sem bil res tako lepo oblečen, da bi po tistem blatu lahko brazdal samo tako, da bi sezul čevlje in slekel hlače, potem si pa predstavljajte, da bi kdo mimo prišel! Ali pa da bi nas nazaj grede policisti recimo ustavili, pa jim ti razloži, zakaj sta dva stara usrana strica v gatah v avtu z mlado deklico?! Ki bi bila, jasno, tudi usrana do amena, pa čeprav je mogoče mislila, da ona pa ne bi bila!

Kakor koli, sem nas nekako izkopal iz tistega pudinga in smo domov prišli relativno čisti. Ruska jajca so se pa spet izkazala. Kar je res, je res!

Na prvi fotki sta Robert in Mateja, na drugih dveh pa prvo levo kolo, ko sem že malo ven porinil …