Damijan Šinigoj

Moj preljubi srednji sin Gašper je bil danes na šolskem izletu. Piran, Soline pa to. Ampak najbolj ponosno mi je pa svoj gips pokazal, na katerem se bohoti podpis Dejana Zavca, svetovnega prvaka v boksu. Ga je opazil na petrolovi bencinski črpalki, kako pije kavo in mu je pritežil. Dober je, nič ne tajim, ta moj srednji sin, da kar gre tam enemu svetovnemu prvaku v boksu in ga zmoti med kofetkanjem. Jaz si ne bi upal. Se spomnim scene iz sojenja Mikeu Tysonu, ko je v dvigalu pretepel svoje dekle in so za pričo poklicali enega modela, ki se je peljal z njima in ga je advokat vprašal, zakaj ni pomagal punci, model ga je pa samo debelo pogledal in priznal, da ne razume vprašanja! Jasno, da ga ni razumel! Kako pa preprečiš Mikeu Tysonu, da ne bi tepel svoje punce, če pri sebi nimaš vsaj avtomatske pištole?! A boš človeku, ki je z enim udarcem knockoutiral tigra (so ga na sodišče zvlekli, ker se je s svojim “udomačenim” tigrom na ketni po parku sprehajal in so ga obtožili, da ogroža druge sprehajalce, ker bi se zver lahko iztrgala mu in koga poškodovala, pa je v svojo obrambo pokazal posnetek, kako mu je po kepi dal, ko mu je enkrat neki nagajal in se je zverina samo sesedla!), vljudno pojasnil, da žensk ni lepo tepsti?! Če bi bil jaz tam, bi ji v znamenje solidarnosti še sam eno pritisnil, da bi Mike vsekakor videl, da sem na njegovi strani! Ampak, takšen sem pač jaz, boksarjev pač nočem vznemirjati, tudi Zavca, ki kofetka, ne! Moj sin je pa drugačen, bolj pogumen. Je dobil podpis na gips, jaz pa čokolado s solnim cvetom, ker ve, kako jo imam rad. In sem se raznežil in mu v znamenje zahvale ponudil, da mu še en podpis slavne osebe zrihtam. A moj sin se ne da kar tako, je takoj posumil, da z mojo ponudbo neki ne štima in me je takoj vprašal, kdo se bo podpisal na njegov gips. In ko sem mu omenil, da razmišljam o slavnem slovenskem pisatelju, jo je kar ucvrl, ker nima več veliko prostega prostora na majhnem gipsu in ga špara za koga res pomembnega. Evo, toliko o sinovski ljubezni in hvaležnosti. Sem malo prej, ko je že spal in mu je roka v mavcu molela spod oddeje, resno razmišljal, če bi se mu vseeno ful na veliko podpisal z debelim črnim markirnim flomastrom in mu potem vrnil čokolado s solnim cvetom, a kaj, ko sem jo že požrl …