Hrana
Predstavljajte si prazgodovinskega lovca, ki so ga doma čakali lačni otroci, on se je pa z leseno sulico s kamnito ostjo odpravil v hosto po hrano. In predstavljajte si potem srečne otroke, ko je ata končno prišel domov in so se mu ob pogledu na te njegove srečne neposredne potomce in nadaljevalce vrste verjetno kar zarosile oči malce in mu je zaigralo srce. In je bil vesel in ponosen sam nase, ko tako lepo skrbi za svojo družino. Pozabljeni so bili trnji, ki so ga praskali, pozabljene so bile veje, ki so ga teple, pa kamni, ki so mu rezali bose podplate, pozabljena je bila nevarnost, ki pri očetih, ki priskrbujejo hrano za svoje nebogljene in nemočne in lačne otroke, preži na vsakem koraku. Vse to je bilo izbrisano v hipu, ko je zagledal srečo v očeh svojih otrok …
Si torej predstavljate to zgodbo? Če si, potem veste, kako sem se jaz danes počutil, ko sem domov prišel s hrano za svoje lačne otroke. Res. S Klemijem sva naložila v merkurju eno železje zame in ker je bil tako priden in mi pomagal, sem ga povabil na burek, pa je rekel, da ima poln kufer te junk hrane in da ga že rit boli od tega, jaz sem pa sicer jedel pozno kosilo, a mi je že samo govorjenje vzbudilo tek in sva se zapeljala k lokalnemu dilerju in ko sem bil že tam, me je prešinilo, da imam doma lačne otroke in družino in sem poklical domov in jih vprašal, kakšen burek bodo. In so si naročili sirovega in ko sem prišel domov, so me čakali pred hišnimi vrati, čeprav so pol ure prej večerjali in so bili tako zelo veseli, da sem se počutil kot pravi ata lovec, ki preživlja svojo familijo. Pa še Klemiju sem en pir natočil in sem res za vse poskrbel. No, za ženo nisem, ona bolj malo je, predvsem pa zdravo pa to, pri njej sem se pa odločil, da je ene par dni ne bom zafrkaval zarad aktimela. In je bil danes zatorej res en lep dan …
Aktualni komentarji