Vzorni ata
Danes je Barica poslala spremno besedo za novo knjigo Mihe Mazzinija, ki bo v kratkem izšla pri Gogi in sem jo poklical in jo pohvalil, ker pohval (predvsem zasluženih, jasno!) ni nikoli dovolj ali celo preveč. Sva še malo poklepetala in ko sem ji povedal, da imam tri petine familije že na morju in da se jim bova z Maksom pridružila šele danes, jo je, materinsko kot je, seveda zaskrbelo. Ker me pozna. Je nemudoma povabila na večerjo, da bo otrok vsaj kaj jedel (pri tem je seveda mislila Maksa!), a sem jo nemudoma pomiril, da imam zadeve pod kontrolo. Sodoben oče pa to, ki se znajde. In sem svojega preljubega sina peljal k lokalnemu dilerju na burek in je bil ves vesel. Tak pač je, podoben meni. Le da jaz pred burekom nisem še malo prigriznil, ker je do tam dolga pot z avtom ene tri minute in po burek večerji nisem čez pol ure že brkljal po hladilniku …
In ko sem že pri pohvalah, gre ena tudi Robertu, ki bo Mazzinijevi knjigi prispeval fotografije in se je tudi potrudil. Zelo. Ampak Robert itak ne potrebuje pohvale, on potrebuje kavo, to pa pri meni dobi vsak dan v velikih količinah, čeprav, nehvaležen kot je, vedno in venomer pogleduje še proti mojemu bazenčku in ga hvali, kako velik da je in če se je luštno namakati in podobno, a se delam Francoza in kakor ne razumem sporočila. Ker nekako ne vidim naju dveh skupaj v tisti banji, če sem povsem iskren. Sva enkrat poskusila s Sukijem in sem imel potem probleme s samopodobo. Pa Suki tudi … No, Robert računa na to, da me nekaj časa ne bo, ker odhajam na morje in bo kukr ponoči hodil namakat se v moj bazenček, k ga čist vidim, ampak on ne ve, da sem dal za takšne primere v vodo še izdatno merico klora. Če ga boste torej videli v Patriotu, kako se po ritni sluznici čoha, potem boste vedeli, da je dobil, kar je iskal! 
Aktualni komentarji