Home > blogXtreme > Šolnovo

Šolnovo

Julij 12th, 2010

Nova jamarja iz Hinj, kjer leži Šolnovo brezno, ki ima na dnu jezero, sta se med tečajnike vpisala samo zato, da bi obiskala Šolnovo brezno, jamo, ki jima leži tako rekoč pred nosom, pa nista imela znanja dol pokukat, raovednost je pa pekla. In sta šla na tečaj, pridno trenirala, da sta si nabrala izkušenj, ker jama je kar globoka in zahtevna, ko sta nabrala kilometrino in znanje in smo se domenili za datum, da sem z morja prišel, sta pa v zadnjem trenutku odpovedala. Oba upravičeno, jasno, ju bom pač peljal dol kakšen drug dan, ampak v soboto smo se ostali dol vseeno odpravili. Pripravnički, Miha, Tanja in jaz. Smer sem jaz dol vlekel, Miha je zaradi varnosti pa potem za mano popravljal, zadnjih 30 ali 40 metrov sem pa njemu prepustil, ker se več nisem spomnil, kje so pritrdišča. In Miha je večji car, on takoj vidi in najde ali zatipa. Ampak, Miha ne bi bil Miha, če ne bi od dol zavpil, da ne gre drugače kakor da bo na vrvi naredil vozel, skupaj torej zvezal dve vrvi. In je na platoju nad njim nenadoma zavladala smrtna tišina. Dejan, Jasna in Šventi (pa ne moj Šventi, on ma zdej punco in nima nobenga cajta, torej en drug Šventi, jamar, imenovan Nejc), ki so prej peli in skakali od radosti, so potihnili. Vozel? Vozel?????! Na tečaju so se to seveda naučili, kako prek vozla, ampak tečaj je tečaj, vozel v jami pa vozel v jami. In smo imeli še en hiter šnelkurz, da smo ponovili znanje, a je šlo seveda še vedno s strahom. Miha je počakal na pritrdišču Dejana, da mu je lahko navodila dajal, za njim sem šel dol jaz, da sem navodila Šventiju dajal, potem bi pa moral na pritrdišču on ostati, da bi Jasni pomagal, ampak je bil tako vesel, da je šel čez, da jo je kar dol potegnil. Jasna naj se pa znajde … No, je šel spet gor in ji pomagal, sta prišla oba dol, za njima še Tanja, ki se je kar načakala na štriku, da so vsi pripravnički pristali, kakor sem se potem načakal jaz, ki sem razkopaval smer, ker je bil pred mano Dejan. Ponavadi se na štriku segreješ, ko plezaš, jaz se žal nisem, me je zeblo ko psa, ker Dejan je bolj počasen. Kakšna kila preveč pa to, plus Miha je še prečnico napravil in eno zanko prek kapnika, kar je Dejanu še dodaten oreh za stret pomenilo, a kaj bi to, ven smo pokukali še ob mraku, ko je vročina že malo popustila in je pica potem bolj teknila, pa radler tudi …

Comments are closed.