Damijan Šinigoj

En takšen face lifting na hiški smo naredili. Okna in vrata. Dok si rekel popokatepetel je bilo že vse ven in vse not. Čeprav je bilo vroče k svina. No, morda pa ravno zato?! Pri demontaži in montaži ni potrebno nič zaščititi, ker je to čist posel, so mi zagotavljali mojstri, zato smo za njimi pospravljali le kakšnih 5 ur, če bi bil umazan, bi pospravljali dlje. Kaj pa vem.  Nisem povsem zadovoljen, a to je ko z novo frizuro, potrebuješ nekaj dni, da se navadiš. Jaz seveda ne, ker imam že par let isto, a saj veste, kaj hočem reči. Na določene malenkosti se bo še potrebno navaditi, a bo že. Na teraso ne moremo, ne da bi se spotaknili, ker je zdaj prag malo višji in je prav hecno, ko drug drugega opozarjamo, ko se že spotakne, ta pa potem opozarja tebe, ko se čez minuto ali dve spotakneš tudi sam. In ko o tem razmišljaš in se ven grede ne spotakneš, se čez nekaj sekund, ko si greš skuhat kavo, zagotovo pritisneš v mali prstek. Garant. Ja, hodimo bosi, vročina pa to. Imamo pa zdaj električne rolete in smo po mnenju nevoščljivih prijateljev glavne pederčine u gradu. Ampak za nevoščljivost ni potrebe. Otroci se zdaj z njimi igrajo namesto z računalniškimi igricami in če jih ne bo kmalu minilo, se bodo pokvarile, na roke jih pa ni moč dvigniti ali spustiti …

Vrata so tudi malce drugačna in ko je zvečer v kontrolo prišel Klemi in jih nisem mogel odpreti in sem pizdil na preljubo mi soprogo, kaj je spet pokvarila in iskal ključe po hiši, sem, ko sem šel tretjič dol, začutil, kako mi rastejo oslovska ušesa. Ker pred vrati je bil Klemi in sem se prepozno spomnil, da je še mlad in navihan in jih je z zunanje strani tiščal, da se niso dale odpreti. Prisrčno res, še posebej, ko sva vlekla vsak na svojo stran, čeprav mi je mojster zabičal, da en dan ne smem loputati z vrati in jih obremenjevati …

Kakor koli, pritisnila je vročina. Včeraj je bilo toliko obiskov, da sem spraznil vse pive in radlerje iz hladilnika in sem šel okoli dveh zjutraj ohladit se v bazen. Ki ima vodo toplo ko v bojlerju, a ponoči prija. Sem se ohladil, malce nelagodnosti je bilo le zaradi nage riti, ker nikoli ne veš, ali sosed spi pa to. Sem malo čofotal, potem me je pa napadel Klemijev sindrom. Kaj je Klemijev sindrom? Sem plaval v tisti banjici in potem nenadoma pomislil, kaj pa, če morski pes pride! In sem si govoril, da itak ne more, ker sem v bazenčku s samo 15 kubiki vode, na lastnem vrtu, brez povezave s širnimi morji, a sem šel vseeno zelo kmalu ven. Za vsak slučaj. Klemijev sindrom … Modelček se boji medvedov, pa potem divjih in podivjanih srn, po novem pa še najhujših zveri pod soncem zemeljskim – klopov. Se bo šel cepit, sigurno, če ne bo vmes pozabil!