Damijan Šinigoj

Imam knjigo “Naredi vse sam doma”, ampak to niti ni bil razlog, da sem se odločil sam zamenjati razbito keramično ploščico v vetrolovu. Evo, tak car sem, da sploh niti v knjigo nisem pokukal. Ko so menjali vhodna vrata, so razbili eno ploščico in preden sem lahko začel vpiti, da bom na ta račun dobil kakšen gotovinski popust, je model zelo kul in zelo hladnokrvno omenil, da bom itak ploščice zamenjal in sem bil potem tiho. Ker jih enkrat res bom. In me tista razbita ploščica niti ni preveč motila in bi počakal na mojstra, ki bi zamenjal vse, ampak sem v garaži našel še nekaj kosov istih ploščic in sem se v soboto, ko sem se po riti praskal, odločil, da jo zamenjam. Saj to pa res ni kaj takšnega. Staro izbiješ ven in prilimaš novo. Keks. Sem staro začel izbijat ven in ko sem jo skoraj že izbil, sem krepko odkrušil ploščico poleg nje. In sem začel izbijat še to, dokler nisem odkrušil še krepak košček tretje, potem sem nehal z menjavo. In imam zdaj dve novi ploščici, ki izstopata kakor črnc med kukluxklanovci in imam eno okrušeno. Pa me ne moti, ker bo itak prišel mojster in bo vse zamenjal. Enkrat … Bolj me moti šklepetanje, ko stopiš na nove ploščice, ker v soboto popoldne nimaš kje kupiti lepilo za ploščice in sem jih prilimal kar z eno pizdarijo za stiropor na steno lepit, ker drugega ni bilo pri roki in se mi je zdelo, da je to kar dost podobno, a očitno ni!