Damijan Šinigoj

So prišli mojstri in zamenjali streho. Update na streho 2,1. Izboljšana različica, brez azbesta. In kakor se to rado zgodi, ko pridejo mojstri, me je skrbelo. Močno skrbelo, res. Namreč, pripeljali so se s tavelikim kamionom in so potrebovali celo parkirišče pred mojo hišo in sem moral razparkirati ves moj vozni park. Ladko je še pri doktor Krevsu in bo šel počasi k doktor Stibrotu neki med zadnjimi nogami prečekirat, safran je bil pri sosedu, mojega trikolesnega kamiončka pa nisem imel kam drugam poriniti kakor med zabojnike za smeti. In sem se potem ves čas tresel, da ga bodo komunalci, misleč da gre za kakšno odsluženo igračko, enostavno naložili in odpeljali na deponijo. Evo, z menjavo strehe so res same skrbi! Na srečo sem imel gor, ko sem firbec pasel in delavce živčne delal, dober razgled in ko se je pripeljal smetarski tovornjak, sem ga imel ves čas na pozornem očesu, pripravljen na akcijo in intervencijo. Ki pa na srečo ni bila potrebna.

Sreča enega je nesreča drugega (ilegalne prebivalke podstrešja, ose, smo z novo streho odselili, strešnikarji pa so, ko so pospravljali za sabo, pometli še umazanijo od Ladkota #2 (in verjetno tudi Ladkota #1), tako da čakam samo še mojstra za fasado in dovoz in lahko začnem svinjati z Ladkotom #3. Če ne bo seveda soproga znorela in me z mojim hudim ruskim terencem vred postavila na drugo parkirišče …