Damijan Šinigoj

11. INT – GOSTINSKI LOKAL – NOČ

BORUT in MARKO pijana odsotno buljita v prazno, miza se šibi pod praznimi kozarci in steklenicami piva, prostor je zavit v cigaretni dim, sliši se hrupna divja glasba. NATAKARICA (še ne povsem razvita srednješolka v izzivalni opravi) briše mizo, globoko sklonjena, BORUT in MARKO se nagibata in sklanjata, da bi ji videla v dekolte.

Takole piše v prvotnem scenariju, ki pa smo ga nekje vmes med vajami z igralci in po posvetovanjih z dramaturgom malce spreminjali, izboljševali. Kar je naravno sosledje stvari, jasno. Vsak nekaj doda, morda odvzame, vse v smislu izboljšanja. Danes in včeraj smo snemali poslovilno zabavo mladeničev, ki odhajajo na služenje vojaškega roka in je skoraj vse ostalo kot je (več ko pet strani teksta), le par detajlov smo spremenili. Eden od njih je recimo bil ta, da natakarica ni več še ne povsem razvita srednješolka (sploh ne vem, kaj mi je bilo, ko sem to pisal!?) temveč konkretna ženska. Lepa. Kostumografi so profiji, jasno, in so priskrbeli izzivalno opravo in ko smo vse posneli, smo se seveda spravili tudi na detajl, na pogled Marka in Boruta. In je bila kar naenkrat gneča pred monitorji (ja, v ekipi je veliko moških, a tudi ženske so hotele videti dober kader) in za kamerami. In ker je šlo za zelo pomemben posnetek (sicer brez teksta), smo morali kar nekajkrat ponoviti, na koncu so sam ata direktor fotografije Perko morali vstati in pokazati, kako se stvarem streže, da je bilo, kot je treba! Pa Boštjanova navodila so tudi malce pomagala, kajti šele po njegovi sugestiji, da naj statistka bolj energično briše kozarec, je detajl res prišel do izraza …
Ja, snemanje filmov je naporen posel, ampak lep. To je spoznal tudi Robert, ki je sprobaval svoj novi fotoaparat in škljocal, ko da bi spil 9 kav, kako naspidiran je bil, se pa lepo vidi s spodnjega posnetka, briljantno kadriranega pa to, sem ga seveda napravil jaz. Igranega ni bilo nič, jasno, vse alnatural!