Damijan Šinigoj

Res sem se veselil peljati Katjo v podzemlje, takšno vrhunsko športnico, da bi jo videl malce zašvicati in na telečjih nogicah stati, pa mi je vse veselje pobrala, ker je zbrano poslušala, kaj mora držati in kaj pritisniti in je šlo dol brez problemov in zapletov. Pa še jama je bila zaradi suše povsem suha in čista in je še zafrkavati nisem mogel, ker je ven prišla z enako frizuro, kakršno ji je dopoldne naredil frizer. Dobro, mi je bilo hecno, da je šla k frizerju pred odhodom v jamo, a razumem, ker odhajamo čez par ur v Sarajevo in ni bilo časa, to ni tako kot Andreja, ki ji je pri prvem otroku odtekla voda in se je, normalno, odpeljala direkt k frizerju, potem pa šele v porodnišnico, saj je rodila šele svojega prvega otroka in ni mogla vedeti, da ji bo frizuro na tistem matru povsem po svoje zategnilo in da čist zares pa tam nobenga ne briga, s kakšno frizuro prideš … Katja se je uredila, da ne bi prestrašila kakšnega netopirja, pa še meso si je sama prinesla, lastnoročno nagvircano, ker klobas ne konzumira in za povrh vsega je še ona vse zadeve spekla, ker sem jaz softič in me je v roke peklo, ko sem tiste mesnate zadeve obračal na rešetki … Skratka, živ dolgčas, ko da bi enga čist tapravga jamarja v jamo peljal. Nobenga materiala za dolgo jebčkanje v glavo pri vsakem naslednjem srečanju …

Ampak. Vedno je kakšen ampak, hvala bogu. Se je podzemni odpravi pridružil še Žiga, ki je želel svoji deklici Eli, preden ta odide domov v Italijo, pokazati, kakšen možak je. Jamar pa to. Pustimo to, da ni znal, jamar z izpitom, vozla zavezati (ok, saj ga je hotel, sam potem jaz ne bi hotel po tistem štriku dol!), s čelado na glavi je vil videti dovolj profi, da je impresioniral svojo mlado prijateljico. Mene je pa impresioniralo, kakšne so ženske. Res. Bogica se je skupaj z Žigatom postavila nad luknjo in prepad (res sem ji na srečo jaz vso opremo zategnil in pripravil) in čeprav še nikoli ni bila v podobni situaciji in se je tresla, jo je Žiga pomiril, da se nima česa bati, da bo itak navezana še na njega in jo je res pripel s popkovino še nase. Dobro, takrat sem se jaz ustrašil malo, ker če bi jo šalabajzer dol potegnil, bi Italijani v Slovenijo prišli in me poiskali, a začuda je zadeva delovala in se je pomirila in začela spuščati. Na začetku se je res držala za ograjo ko klop, a jo je ljubeči možakar tepel po prstih, da se je morala spustiti in sta se žačela počasi spuščati, dokler nista prišla kakšnih par metrov nižje, kjer je bilo menda ful pajkov in sta se začela spuščati hitreje …

Potem sva se jima pridružila midva s Katjo, kjer ni bilo nič duhovitega materiala in me je ženska čist razočarala, da sem jo potem poskusil prestrašiti vsaj malo v ožini, a je tako hitro mimo prišla, da še filmčka nisem uspel posneti, je pa zadevo na srečo spet rešila Eli, ki je pokukala v spodmol, kjer sem jo čakal jaz s snemanjem. Je samo pokukala not in že vklopila s široko razprtimi očmi v rikverc, a jo je tam čakal odločen ljubimec, ki ji ni dal ven in jo je ljubeče a odločno rinil naprej, da je prišlo do nekaj bolj odločnih mednarodno jasnih besed in tisti ljubeči Siga ni bil več tako ljubeč Siga in je potem Žiga vseeno popustil in jo spustil ven, da smo odšli še v druge dele jame, kjer se je boga Eli spet enkrat poskusila obrniti, pa ji ljubeči Sigi ni dal, kljub grožnji, da naj se pol kar sam jebe v bodoče al nekaj tazga, smo še malo poplezali, potem pa ven, Je šlo bolj počasi, ker je moja italijanščina bolj švoh in je Eli delala bolj po svoje, je pa ljubi Sigi od spodaj rešil situacijo, ko jo je opozoril na netopirja in je šlo potem malo hitreje …

Potem je zunaj nastopil najlepši del jamarjenja, smo zakurili ogenj (pravzaprav ga je Katja, ki je bila – seveda – tudi tabornica) in spekli zadeve in jih splaknili z radlerjem, potem smo pa še malo modrovali, dokler okoli enih zjutraj ni nekaj začelo lomastiti po hosti in lomiti veje dokaj blizu in je spet Eli rešila situacijo, ker je rekla, da zdaj je pa konc zajebancije in da naj se mi slikamo al pa kar hočemo, da ona gre v avto pa basta. Sicer ni šla, ker je bil avto ene pet metrov proč in bi jo vmes lahko kaj snelo, a je bilo res že pozno in smo odpeketali. Je blo fajn, so rekli …