Želja
Ate so ves čas v jamah (že Baco me naslavlja z mojstrom podzemlja, ko mi želi, da bi bile govorilne ure ena sama pozitivna avantura, čeprav ve, da na govorilne ure zaradi uspehov mojih naslednikov hodim striktno pod psevdonimom!) in ker me potem tu in tam malce vest zapeče, smo se danes odpravili na družinski izlet v Ljubljano. Dobro, to je bil moj trden namen v soboto, ko sem iz Čaganke prilezel, ko sem v nedeljo oko odprl (že mig teh mišic je povzročil bolečino!) pa ni bila bolečina tista, ki je povzročila kletvico zaradi spet enega lepega namena, ki pa ne bo realiziran, temveč ura. Tavelik kazalček je bil na o, moj bog!, tamali pa na pa nisem menda, zabožjovoljo, spet cel dan prespal! In sem se odpravil dol k sobotnim prilogam in kavici, po drugi kavici sem lahko potem mrzlo kosilo pojedel, po tretji sem pa priznal, da sem malce zajebal, da namen je bil pa dober. In je soproga mi predraga rekla, da še nič ni izgubljenega, da v Ljubljani smo lahko v švoh urci in da bo ponoči še lepše gledati lučke in smo pičili. Mimgrede, vam povem. Smo še sestro povabili, da nismo glih sami po stari Ljubljani strašili in ker je Blaž s sabo pripeljal tudi dedekmrazovega avta na daljinca, potem od mladine ni nobenga zanimala Plečnikova arhitektura in Mestna hiša in tromostovje in Prešeren z muzo in podobne neumnosti, ko so se pa končno baterije spraznile, smo pa stojnico s kostanjem zavzeli. Potem smo šli še mimo pekarnice, ker so nam krofi zadišali in je vsa mladina noter navalila, dokler seveda model ni povedal, da krofov nima, da ima pa milijon drugih dobrot in so vsi ven odpeketali, model pa užaljen, da skoraj ni hotel prodati vrečke dobrot vsaj za odrasle. Potem se je malce kasneje Zala spomnila, da je žejna in je skočila nazaj do pekarnice dobrot in vsa mladina seveda z njo, ker so tudi ostali postali žejni in se je model že razveselil, kar je jasno pokazal z vljudnim stavkom, da zdaj, ko so probali, je pa dobro al kaj, in je že pripravil taveliko vrečko, a ko so mu povedali, da hočejo samo kokakole, se mu je spet nos povesil. A je bil profi in jim je vseeno prodal obarvano pocukrano vodo. Potem nas je seveda pa taprava lakota prijela in smo si zaželeli kitajske hrane, a ker je bilo otrok več in so nas demokratično preglasovali, smo odpeketali v neko kar simpatično picerijo, kjer so imeli tudi solate in testenine za odrasle, najjači je bil pa spet Blaž, ki je naročil gobovo juho. Ampak brez gob, jasno. Kako to zgleda, se mi tudi sanjalo ni, a ko mu je kelnar rekel, da to pač ne bo možno, je potem naročil gobovo juho z gobami. Ki je seveda potem, ko jo je dobil, ni pojedel. Ker ne mara gob. Na srečo je Dejan naročil samo salato, ker se pripravlja, da bo šel naslednji teden v Čaganko z nami in malo hujša in mišice nabira, in ker je naročil samo salato, je potem lahko pojedel še gobovo juho z gobami in Zaline njoke s smetano in pršutom …
Aktualni komentarji