Iznajdljivi smo si podobni

Danes sem spet moral skočiti nekaj do dr. Krevsa, doma ni imel vezic. Je naročil dve, sem prinesel štiri, potreboval je eno. Je že on stoodstotni bekap vračunal, pameten možakar. Zakaj je potreboval vezico? Alfe ni mogel spraviti v garažo, ker je ni mogel spraviti v prestavo. Sem ga vprašal tam na dvorišču, ko je mraz grizel v hrbet, zakaj zadeve v garažo ne spravi in popravi na toplem in svetlem, pa je rekel, da jo bo takoj garažiral, ko menjalnik popravi. Z ENO mojo vezico. Sem to itak hotel videti, a je zakrival in se nekaj zgovarjal, da so že prejšnji lastniki nekaj pokvarili in potem z vezico popravili in da bo to samo začasno (po moje za leto ali dve, dokler se vezica spet ne preguli). Nisem uspel videti, kaj je čaral, a čez minuto je bilo vozilo že v garaži. In potem, kakor se rado zgodi, je prišla abstinenčna kriza. Pravzaprav abstinenčna delovna kriza. Kaj bomo pa zdaj, ko ni nič za delat? Je nesrečno gledal po garaži in razmišljal, kako bi uboge roke zaposlil, ker nezaposlene so hudičevo orodje in je zagledal svoja dva mopeda. Popolno prekrita s prahom. Ampak res popolnoma, tako, na dva centimetra, ker včasih tam pri njem ping pong igramo in prej malo pomete. Pa prah sede tudi na jeklena konjička. Je opazoval tisti dve prašni zverinici in se odločil, da ju bo malo splahnil. Itak sem mu hotel vročino zmeriti, ker zunaj je bilo mrzlo in sem ga odvračal od ideje in se je na koncu strinjal, da mogoče bi bilo pa res boljše pomlad počakati, ko bosta konec koncev mopeda spet uporabna in je spet nesrečno gledal v zrak. Kaj pa zdaj? Sem prepričan, da sta zdaj mopeda že oprana in da ju je šel splahnit po deseti, ko sem odšel od njega, takrat si pa ni upal, brezposeln pa tudi ni hotel biti. In se je odločil, da bo vsaj malo bencin premešal v tanku. Kako se to stori? Ne veste? Je enega in drugega prijel za balanco in malo tresel, a ni bil najbolj zadovoljen z rezultatom namreč, ker je potem oba še zakurblal. Da se malo segrejeta in da se bencin malo premeša. V garaži, kakopak. Zaprti, seveda. Ker zunaj je mraz! In sva še enega vsak prižgala, kar je pomenilo, da tudi vžigalnik ni več prijel, ker ni bilo nič kisika. In sva tista mopeda malo na dvorišče zapeljala delat (da imajo še sosedje med tv dnevnikom kaj od tega!), v garaži pa ni bilo veselja kadit, ko je spet malo zraka prišlo in sva se v zgornje prostore preselila. Kjer je tudi nekaj preurejal in mi je zadeve ponosno razkazal, me ni čist na rit vrglo, šele ko me je v sobo za fitnes peljal, sem malce priznavalno pokimal, ko sem videl znano rešitev. V sobi, kamor je postavil računalnik, ni imel vtikača, je pa vtikač na drugi strani zidu v sosednji sobi. In se je rešitev kar sama pokazala. Jap, mi iznajdljivi ljudje očitno prihajamo do podobnih idej

20130110_183120