Človek z verigami

Pred desetletji smo viseli v nekem barčku, mladostniki, že bolj proti jutru je šlo. Domnevam, da je bilo že kar nekaj alkohola použitega, to pa zato, ker so se prijatelji začeli nekaj petelinčiti in so mladci rahitični pod vplivom ameriških akcijskih filmov (jap, v moji mladosti je bil popularen Bruce Lee) stopili ven. Da se pomenijo kot v filmih. Pri tej zadevi nisem sodeloval, verjetno sem bil preveč trezen (ali obratno), a kaj hudega ni bilo, saj je svoje povečini opravila že gravitacija sama. Nekaj bušk je pa vseeno bilo in ko se je naslednjega dne delala rekapitulacija bitke, da se vidi, kje so bile napake (iz tega domnevam, da so bitko izgubili), so se nenadoma vsi pogledi uprli v Pileta. Ki je bil bolj drobne telesne konstitucije, kakor že njegov vzdevek pove. Da kje je bil med bitko, so ga pogrešali. Saj ne, da bi njegove ročice kaj spremenile (no, morda bi se kdo od njegovega mahanja morda prehladil), a ko se kolektivno dobiva po kepi, ni lepo, da manjkaš. Še posebej, če ravs izzoveš sam … Pa se možakarček ni dal zmesti, je mirno vsem pogledal v oči in odvrnil, da je šel v avto po ketne. Tiste za na avtomobilska kolesa pozimi. Kar niti ni najbolj pomembno, ker ketna je ketna in kakor vemo iz ameriških akcijskih filmov, v pretepu prav pride! No, ker ga ni bilo nazaj v bitko, domnevam, da jih ni našel, ali pa je enostavno odlutal v naslednjo gostilno in pozabil, zakaj je odšel …

Smo se vrnili iz krpljanja in sem bil kar precej utrujen, a ko me je zvečer dosegel Markčev sms, da mi bo pol kasnej verjetno dolgčas kot tristo vragov, kar v prevodu pomeni, da če mu bom skuhal kavo, sem mu kljub utrujenosti ustregel. No, saj nisem bil zares utrujen, samo nobene energije nisem imel. Kar se je videlo iz tega, da se mi ni ljubilo s prijateljem se drajsati po snegu. Ki je padal, kot da je čisto taprava arktična zima. Je poskušal, to mu moram priznati, a sem imel snega za cel dan in celo noč dovolj. In se nisem dal. Pa pustimo ob strani, da je bila ura že dve zjutraj … Sva malce debatirala, potem je pa prijateljček rekel, da samo po ketne skoči v avtol in se kmalu vrnil s plastično škatlo. S snežnimi verigami v njej. Ker snega je bilo na cesti res že toliko, da je malce podvomil, če se bo v tisto svojo divjino sredi gozda sploh lahko vrnil. Se je poglobil v narisana navodila in ni hotel moje pomoči, da mora sam znati oziroma se naučiti, a ko sem mu predlagal, da naj se uči spomladi, ko je bolj toplo in podnevi, ko je bolj svetlo, je klonil in dopustil, da sem mu pokazal, kako se stvari streže. Ko je zapopadel zadevo, ker konec koncev je le diplomirani fizik, se je odločil, da bo zadevo kar takojci namontiral, saj so bili cestarji osredotočeni na bolj pomembne ceste in mesto še ni bilo spluženo ter da jih bo namontiral sam. Da jaz pa lahko gledam. Seveda sem zadevo hotel videti in ko mu ni šlo, sem se odločil pomagati mu, a kaj, ko sva kmalu ugotovila, da ima premajhne verige. Mislim da so bile verige za samokolnico, če na gradbišču drsi ali kaj podobnega, za kolo njegove mamice avta pa absolutno premajhne. Jih je pospravil nazaj v avto, ker zabojnika za odpadno kovino v naši ulici nimamo, medtem sem mu pa jaz vozilo očistil snega, da je lahko odpeketal proti domu. Jaz pa nazaj za kompjuter. Čez kakšne dve urice me je pa zaskrbelo, če je priplezal do doma in sem ga poklical. Se je nemudoma javil, da se ravno čez center mesta proti domu pelje. Itak da mi nič ni bilo jasno, zato je pojasnil, da je srečal na poti domov prijatelja, sta skočila k njemu po smuči in sta se malo po centru Novega mesta vlekla. In itak da sem surlo stegnil, zakaj ni še mene poklical, da bi jaz tudi, ker poleti sem že smučal za avtom čez Glavni trg, pozimi pa še ne. In me je zavrnil, da me ni bilo ven za spravit, da se mi je kar zafržmagalo malo. Ja, itak, malo se z avtom po snegu drajsat se mi ni ljubilo, za smučat se po centru mesta sem pa vedno. Se je opravičil, sem opravičilo sprejel, kaj sem pa hotel, danes me je pa potem Drago s svojim štirikolesnikom potegnil za sabo na zasnežene Gorjance. A kaj veliko akcije ni bilo, ker je plaz zaprl cesto. No, saj če sem iskren, dovolj je bilo snega, nisem bil preveč razočaran …

20130224_002329 20130224_002334 IMG_9633

One thought to “Človek z verigami”

Comments are closed.