Počasi v deželo prihaja pomlad. Kako to vem? Morda po kukavici? Ne, je še nisem slišal, vem zato, ker je dr. Krevs spet pištolo zakurblal. Pnevmatično, priključeno na kompresor. Ne zelo tiho. Danes je prišel do mene, da sije sonček in da v roke torej ne bo zeblo, da morava ladislava olupit in motor za mojega Ladislava ven potegnit. In sva od besed k dejanjem stopila in je pištola pela, da so bili njegovi sosedje prav prijetno presenečeni po moje. Mislim, tako pač izvedo, da prihaja v deželo pomlad, če mene vprašate …
Sva tisti motor relativno hitro ven dobila, nobenega tako velikega problema ni bilo, da ga kladivo ne bi moglo rešiti, edino enkrat naju je potem, ko je hotel še zglob volana za rezervo ven spuliti, izpušna cev motila. Zelo. In že takoj, ko je začela motiti, je poznavalsko rekel, da je vedel, da naju bo auspuh jebal. Na podvprašanje, zakaj ga pač takrat, ko je bila zadeva v zraku, ni stran vzel, je pa odvrnil, da je to loto. Da bi lahko motil ali pa tudi ne. Samo, če mene vprašate, bi ga raje prej stran vzel, ker to pomeni samo malo dodatnega napora, kakor se pa potem s tistim volanom hecat, ko gre veliko veliko več energije v nič. Ampak, mene se itak nič ne vpraša, ker sem tam ob dr. Krevsu z rokami v žepih samo za dobro voljo in da delo prej mine. Pa tu in tam kakšno vprašanje zastavim. Kot recimo to, da če bi že nehal ladislava lupit, ker ga drugače romani ne bo hotel odpeljati, če bo vse dol pošravfal. Pa me je pomiril, da ga bo odpeljal sigurno, ker je gor še dovolj kovine pustil … Pa na začetku je bilo hecno, ko je pod vozilom ležal in reduktor dol šravfal, zadnja guma, ki jo je napolnil z zrakom par minut prej, je pa debelo puščala in se je vozilo nižalo in nižalo, da je na koncu moral kar malo trebuh noter potegniti, da je šravfanje lahko dokončal …
Evo, motor je zunaj (pa še milijon rezervnih delov tudi), zdaj ga moramo samo še presaditi v mojega Ladislava in smo spet v akciji. Zdaj pa res na smučanje, preden zares pride pomlad …
