To je tista zadeva, ki jo vzameš iz žerjavice in si jo premetavaš iz roke v roke, ker je prevroča, da bi jo enostavno držal v eni roki in jo z drugo olupil. Tako nekako sem te dni videti sam, ko z bogo rusko razvalino tavam naokoli. Mislim, saj ne tavam kaj dosti, a glede na to, da nepremičnina nima motorja pod pokrovom, je naredila že kar zavidljivo število kilometrov. Ko je dr. Krevs dvignil roke, je bil še toliko dober, da me je pošlepal do dr. Stibrota, ki ima boljšo opremo za diagnosticiranje. Je pa dr. Krevs obupal tudi nad svojo Lado, ker ko Rus gre, gre ko singerca, ko zajebava, pa zajebava na kvadrat, in se jo je losal ter nabavil nekakšnega žepnega Japonca. Pa se je menda hotel z novo pridobitvijo malo postaviti pred mano, kako z lahkoto me bo pošlepal pa to, a kaj, ko se je kar dvakrat strgala vlečna vrv, pa še niti na vrh vzpetine pred njegovo hišo nismo prišli. Je potem znorel, kakopak, kakor se spodobi znoreti ob takšni priložnosti in je zavezal med nama eno kratko jeklenico in potem verjetno še pod vplivom jeze pritisnil na plin Japonca (ali pa se je hotel še naprej kukr važiti malo) in sva letela proti delavnici dr. Stibrota, da je bilo veselje. Pa ne moje, jasno, ker sem non stop zaviral na vso moč, saj ruske zavore brez motorja bolj kilavo primejo in moraš uporabiti vso moč (še dobro, da sem jamar in imam poleg pivskih navad tudi močne noge), če se mu nočeš zariniti v lepo japonsko zadnjico. Ene dvakrat sem bil čisto blizu in sem švicnil ko na natrgani vrvi nad kakšnim globokim breznom, ker sem si kar predstavljal, kakšna veselica bi bila to. A sva kljub vsemu prišla nerazbita do delavnice, le v levem prednjem kolesu je nekaj gorelo. Sem vprašal dr. Krevsa, če ga kaj lulat al naj to morda drugače kako uredimo, a je le zamahnil z roko, da se bo zadeva že sama pogasila, da to ni nič, da to so samo bremze. In sva odpeketala, jaz sem pa upal, da ima dr. Stibro delavnico zavarovano, ker si ga niti najmanj nočem nakopati na vrat. Je dva dneva potem dr. Stibro tisto mojo nepremičnino preučeval in prišel potem do končne diagnoze, da bogvekolkrat mi je bogec zakuhal in da je imel potem enkrat dovolj in je zaribal. In da naj koline čim prej odvlečem spred njegove delavnice, da mu ne bom poštenih strank z denarjem še naprej plašil! In smo jo danes odvlekli, sem angažiral še Klemija, zdaj pa čakamo na transplantat. Pride menda kmalu … Vmes enkrat si bom pa eno orng kost prvezal okrog vratu, da se me vsaj psi ne bodo izogibali! 🙂
