Ne vem, zakaj smo danes ne kresove skočili v debati, a kar nekaj prijetnih spominov se je utrnilo. Od tistih nostalgičnih, da včasih so bli pa res lepi časi, ko smo lahko gume na ogenj metali in je smrdelo do neba in še dlje, do bolj prijetnih, ko sta se dva spominjala, kako je bilo nekega davnega leta hladno in ko sta potem od alkoholne omame omagala ob prijetnem ognju, ki je z vsako uro bolj pojenjaval, onadva pa se počasi valjala vedno bolj proti jedru in se na koncu seveda zbudila v pepelu. popolnoma bela. Tretjega pripitka omaganega sta opazila šele po zlatem prstanu in belih zobeh, ko se je zasmejal … Smo seveda končali pri nostalgičnem ogenjčku med bloki, ki ga je dolga leta organiziral Milči in ki je bil najbližja priložnost za znebiti se vsega odvečnega iz hiše, kar je gorelo. Ko smo okoliški prebivalci videli, da je Milči začel kup nalagati, smo mu seveda nemudoma pomagali z raznorazno kramo, da je bilo bolj veselo. Potem je pa par let nazaj nekdo ponoči že par dni pred 1. majem kresnil zadevo in ni bilo nobenega nadzora (no, saj tudi če smo stali poleg kresa, ki je gorel med bloki, kakšnega resnega nadzora ni bilo, roko na srce!) in se je veselica nehala … In je dr. Krevs mirno pripomnil, da to so bili pa res časi, ko si za dobro zabavo potreboval samo kantico z bencinom in par šibic pa kakšen star avto za vozit se od predčasnega kresa do predčasnega kresa, vsi navzoči smo mu bili pa kar malo fovš. Da se takšne zabave nismo sami spomnili, ko smo bili še mladi in pri močeh …
