Mojstrstvo

Da je jamarjenje dokaj nevaren šport, se je spet pokazalo danes, ko smo v Hinjah malo potrenirali reševanje ponesrečenca. Gospod Grah, ki je do zadnjega gledal v nebo, kakšno je vreme, da bi se lažje odločil, ali gre z nami malo poplezati ali gre na kolo ali s kajakom na razlito Krko, je na koncu dokaj zgodaj pobral mene in sva pičila. Za vsak slučaj je imel v avtu še kajak in vso opremo, a se v Straži nisem dal pregovoriti, da bi se raje na jezu ustavila, ki je takšen lep in grozljiv val delal, zato so naju malo pred Hinjami zaustavili policisti. Kar zanimivo je bilo opazovati gospoda Graha, ki tovrstnih postopkov ni vajen, kako je vozniško iskal in kje ga je našel (pa v zadnjem hipu je iz njega vzel 20 eur, ki bi si jih mož postave lahko narobe razlagal), za prometno se je moral pa še bolj poglobiti v brkljarijo, policist je pa tudi smešno faco napravil, ko sem ga hotel medtem malce odobrovoljiti in sem mu rekel, da je bil res že skrajni čas, da so ga dobili! Je gospod Grah torej za vsak slučaj še malo pihal, ampak ker je tester pokazal nulo (med pihanjem si je s prstom dajal takt, ker tester malce piska in tudi popiskaval je neko vižo, kar je ful naredilo vtis na policista!), sva lahko pičila do jamrarskih kolegov. Pa na štrik in trenirat. In je bilo vse v redu, dokler ga nismo uporabili kakor ponesrečenca. Ni vajen brezdelja in ko je tako visel na tistem štriku in ni mogel nič početi, nad njim smo se pa štirje do nezavesti matrali z njim, še nad nami sta bila pa Klemi in Stanka, je enega demonstrativno spustil. Se zgodi, to itak vsi počnemo, takšni pač smo možaki, kaj čmo, ampak ko je Tico začel hlastati za zrakom in ga je začelo na bruhanje siliti, sem sam začel zadrževati sapo. Pa še ni do mene prišlo, le Tico je imel v svojih rokah tri jamarje in le od njegove zbranosti je bilo odvisno, ali bodo obviseli ali treščili! No, ko sem tako zadrževal sapo zaradi strahu, je oblak prišel tudi do naju s Primožem in je še njega začelo motoviliti na tistem štriku in tudi on je imel v svojih rokah varnost drugih dveh, zato sem še še malo potrudil in še malo ne dihal, da bi vsaj jaz zagrabil, če bi šlo kaj res narobe, a ko je začela Stanka visoko nad nami ugotavljati, ali je morda kje blizu kakšna crknjena podgana in da nekaj ful smrdi, sem seveda bruhnil v smeh. Pa če gremo vsi v smrt si nisem mogel pomagati … Na srečo je bilo prepihano in ko smo mi že previdno vlekli vase sveže količine zraka, da bi si spucali pljučne mešičke, je pa še Klemija zadelo … A gospod Grah se kaj dosti ni sekiral, on je igral ponesrečenca in ponesrečencu se marsikaj dogaja. Je to mirno pojasnil, čeprav smo vsi ostali protestirali, da je on v bistvu igral že razpadajočega mrliča …

Ko smo potem pri Andreju jedli domačo gobovo juhico in milijon drugih dobrot in nas je bilo kakšnih dvajset za mizo, sem mu pa ponudil 50 eur, če še enega takšnega spusti ter nato vstane in se opraviči. Da ga torej prizna! Pa ni sprejel izziva, a ne da si ne bi upal, le municijo je potrošil …

OLYMPUS DIGITAL CAMERA