Čez Slovenijo

Zjutraj sem relativno zgodaj vstal, da sem po največjem nalivu skočil v Koper po nov (no, to je tudi relativen pojem!) motor za Ladislava s sestrinim espaceom, ki ima več prostora in poslušal mojstra, da k njemu po dele vsi hodijo s fensi avtomobili, v katere je ful težko kaj naložiti, ker moraš paziti, da kaj ne opraskaš, potem sem zadevo zelo previdno odpeljal še v Čatežke toplice, kamor sem moral starše odpeljati na dopust, motor v prtljažniku sem pa prevrnil, šele ko sem zavil na parking pred hišo. Jebajga, pozornost mi je popustila v fotofinišu, ker sem pice zavohal. Jih je Maks naročil za kosilo. Sem še vroč košček ravno v usta nosil, ko je pozvonilo na vratih in je Lenart prišel dol z novimi petimi picami v naročju. Jap, se zgodi, jih je za vsak slučaj naročil še Gašper. Itak da sem znorel na dostavljalca, če se mu ni nič čudno zdelo, da prinese deset pic v eno hišo v razmaku petnajstih minut, pa se je zbunil, da to pa že ni možno, kar se je izkazalo za resnično, ker so bile prve pice iz druge picerije. Sem povabil Klemija na kofe in mu eno pico vsilil za po kosilu, dve sem dr. Krevsu odpeljal, ko sem mu motor za Ladislava odpeljal, eno sem pa potem še sestri v Domžale zategnil, ko sem moral po svoj voz, saj sem imel ključe od Ladislava v Volvotu. Sem jih pozabil ven vzet, Ladislava šlepat do delavnice dr. Krevsa se pa brez ključa ne da. Se mi je pa predraga soproga vsaj v Domžale pridružila, ker ko sem jo povabil na morje (ko sem šel po motor), da ne bo rekla, da je nikamor ne peljem, ni mogla/hotela dobiti dopusta, za večerni izlet pa ni imela izgovora. No, ga je imela, da je utrujena, da nekateri v službo hodijo, a sem jo zavrnil, da ima Volvo sedeže, ki se dajo podret, kar je potem res izkoristila in eno odspala kot pripravo za v posteljo, jaz sem pa hotel eno zanalašč zapeti med vožnjo, kakor zapojem, ko sem sam (hecam se, itak!), a je potem nisem, ker je pa res nikoli več na noben izlet ne bi dobil …

20130524_115724_S 20130524_120211_S 20130524_153940_S