Še zbogom ni rekel

Zjutraj sem se zbudil še pred dr. Krevsom, kar je zelo zelo redko, da je bil nadvse presenečen, ko sem mu poslal sms, če mu lahko pridem pljuvati v roke. Je naročil čike in kofe s Petrola, da je malo k sebi od zgodnje ure prišel, potem sva se pa na delo vrgla. In je bilo kar naporno, predvsem za dr. Krevsa. Najprej star motor ven iz Ladislava, potem vse dobre in pred kratkim zamenjane dele s starega agregata prešravfati na nov (star) motor (kjer sem lahko tudi jaz malo šravfal), potem pa vse skupaj nazaj v Ladislava in vse povezati. Vmes je Mojčka okusno kosilo skuhala za lačne in utrujene (pa zame tudi), okoli pol devetih zvečer je pa dr. Krevs svečano oznanil, naj ga kresnem. Sem pripravil telefon in začel snemati film, da bi obeležil dogodek, kresnil, Ladislav je zaverglal in … Nič! Je verglal do nezavesti, vžgal ni. Dr. Krevs, ki se je prej kar eneparkrat po prstih kresnil, ko mu je izvijač spodrsnil (dvakrat celo zelo zelo grdo) in je klel in metal orodje od togote in bolečin, je ukazal, naj neham verglati (pa snemati tudi, samo to sem samoiniciativno) potem je pa umolknil. Je še nekaj poskušal, potem si je šel pa roke umit in mi s čistimi rokami potem povedal, da se njemu več ne da. Da to diši po pogrebu. Sem odšel domov, rahlo poklapan, prepričan, da bo nov dan kaj novega prinesel, a je okoli kosila poklical, da se že celo dopoldne zajebava in da je zdaj tudi uradno – kupil sem zanič motor. Da kaj bomo zdaj?! Sem mu rekel, da se tudi meni več ne da hecati, da Rus je super, dokler dela, ko pa neha, je pa trmast ko Putin in da naj kar odpadarja naroči. Sem se vrnil h kosilu, grižljaji so šli malce težje po grlu. Po kosilu sem povedal še mojim, da je Ladislav dokončno odpisan in so vsi veseli skočili, če gremo vsaj na zadnjo vožnjo. Ko je opešal Safran, se je namreč vsa familija lahko poslovila, pri Ladislavu pa je bila malce drugačna situacija, a sem vseeno pristal na zadnjo vožnjo, le zmeniti da se moramo, kdo bo noter in kdo bo rinil. In jih je minilo, kakor je minilo mene. Pa saj ni zadnji Rus na tem svetu, res pa je, da bo zdaj malo pavze. Da si vsaj črno za nohti od stalnega šravfanja malo očistim …