Hematom

Ko doktorja pelješ v jamo, je vse drugače. Itak, ker drugače biti sploh ne more, pa čeprav je doktor član JRS.  S Kacotom sva ga počakala v najboljši gostilni v Bistrici in ko je tudi on dobil Lenčkino kavo, se sploh ni mogel odlimati. In smo se kar zasedeli, sonček po dolgem času pa to, v ozadju pa blejajoče ovčke, ki čakajo na vročo žerjavico (pa še frišno postrižene) in je bilo že krepko čez poldne, ko smo se končno v hlad Čaganke spustili. Dol je šlo bolj počasi, ker na doktorja pač paziš, še posebej, če že dol, ko gravitacija večino dela opravi, jamarski kombinezon od znotraj na ven premoči, pa tudi v bivaku se nam potem kar ni mudilo, še posebej, ker je bil še plin, kava, voda, sladkor … Dobro, je bila tudi še srbska rakija, ampak to smo samo na hitro kljunili, kavico smo si pa privoščili z guštom. Gor nam je kar šlo, čeprav, to že moram povedati, da je bil Kaco prvi, ki je vprašal, če je to prav, da mu prižeme nič ne prijemajo. Sem mu po pravici povedal, da načeloma ni prav, razen če si v Čaganki in je potem malce bentil, dokler oprema ni zagrabila, Ciril pa kaj dosti ni bentil, le kombinezon je od znotraj na ven močil. Uspešno. In nam je šlo prav dobro od rok, sploh nismo bili počasni, kot sem se bal, da bomo, le enkrat vmes me je malce stisnilo, ko je mirno povedal, da mu je spodrsnilo, da se je udaril v komolec in da bo zihr hematom. In me je kar zmrazilo. Slišalo se je nevarno, zato sem si takoj predstavljal, kakšne bom poslušal na naslednji vaji jamarske reševalne, da sem jim edinega doktorja spridil in da če nimam kaj bolj pametnega za početi, recimo z glavo brez čelade v zid butati ali kaj, kar bi bilo za reševalno zagotovo boljše. Plus malo sem se tudi usral, ker zdaj sem že skorajda reševalec, da bom moral doktorjevo živo težo gor vleči in reševati, če se bo hematom kaj poslabšal in se to zagotovo ne bi dobro končalo, ker bi ali crknil ali bi pa štrik pod sabo prerezal. V vsakem primeru bi moral potem pa na kakšen zagovor, sem prepričan! Zato sva malce zamenjala vlogi in sem jaz doktorja spraševal, ali lahko premika komolec in če gre za hud hematom in podobno, sem se sam sebi kar strokoven zdel, pa malo sem se lotil pregleda, samo hematoma nisem videl nobenega, samo mahjna modrica je bila. No, niti modrica ne, bolj rdečica od udarca. Sem ga potolažil, da bo vse ok, da bo samo modrica in sva pičila za Kacotom, da smo ven pokukali še po debelem soncu. Smo potem radlerje spili, da smo nazdravili uspešno končani odpravi, doktor je pa še par pirčkov spil, zaradi dehidracije, kakopak, da je lažje počakal na čevape in klobase. In je bila papica spet okusna do boga, da smo se spet zasedeli in se zaradi pozne ure potem nismo pri Lenčki na kavici ustavili (v taboru sem v đezvi že zavrel in sladkal vodo, samo potem, o, groza, nisem našel nobene kave!) in smo kar do Kanižarice pičili, tam pa komaj našli gostilno, v kateri je stregla kelnarica po njunem okusu. Mislim, sem resno protestiral, da naj kar v prvi birtiji ročno potegnejo, da nam ne bodo kofeavtomatov pomili in kofeta ne bomo dobili, pa sta se zbunila, da je kofe stokrat boljši, če je kelnarca dobra (zato se iz najboljše gostilne v Bistrici Ciril ni hotel odlimati!). Smo potem pri eni zabremzali in naročili tiste kofete, samo je bila kelnarca po moje stara še zapornajst let, da se je nisem upal niti pogledati, ona pa nas ne, ker smo bili še vedno usrani do boga, ampak kava je bila res dobra, da sem jih kar več spil. Pol so pa itak zaprli gostilno in smo morali domov. Zadovoljni, ker Čaganka je bila spet čudovita …