Home > Razno > Idealen dom iz revije

Idealen dom iz revije

7. junija 2013

Ko sem se pripeljal k avtomehaniku, ker mi je v sprednjem desnem kolesu nekaj rožljalo, sem nehote slišal njegov pogovor prek telefona, saj je bil možakar zelo glasen. Nekomu, najverjetneje službi za naročnike, je zelo čustveno razlagal, da so bili štirideset let naročniki Dnevnika, ko pa so dobili novega dostavljalca, ki jim je časopis ne glede na vreme vrgel kar na dvorišče in se kljub večkratni pritožbi dostavljanje ni spremenilo, so časopis odpovedali. In ga, to je še bolj glasno in poudarjeno povedal, ne nameravajo spet naročiti. Uslužbenka na drugi strani telefonske zveze se je očitno hlastno opravičevala, saj sem slišal nerazločno hitro govorjenje iz slušalke, kljub temu, da jo je mehanik držal ob ušesu in kljub temu, da sem bil kar nekaj metrov proč, a mehanika to kaj dosti ni ganilo. Še nekajkrat je ponovil, da kar so naredili, so naredili in da popravnega izpita ni, ker je takoj naslednji dan naročil Delo in da si ne namerava premisliti. Potem se je vljudno poslovil in prekinil zvezo, čeprav je oseba na drugi strani še govorila. Pospravil je telefon v žep in se končno obrnil proti meni.
»Ma, jih bom že naučil reda,« je rekel z nekoliko tršim glasom, »časopis mi je včasih kar v lužo vrgel, da ni bil niti za brat niti kasneje za podkurit! Veste, še kar na drva kurimo, je najceneje v teh težkih časih. Imamo na srečo kombinirano peč …«
Sem mu razumevajoče in sočustvujoče pokimal, pa čustvo niti ni bilo zaigrano, ker bi morda upal, da bo zaradi tega potem račun za opravljeno storitev kaj manjši, res sem se strinjal z njim. Še malo se je hudoval, potem sva se pa mojemu problemu posvetila in ko mi je povedal predviden znesek za popravilo, se mi je kar stemnilo pred očmi. Madona, saj to je skoraj toliko kakor nov avto! Sem mu rekel, da bom še malo razmislil in se mu potem oglasil, nato pa sem se odpeljal domov. Kar malce jezen, še bolj pa nejevoljen. Danes se stvari delajo samo še za par let, potem pa crknejo, pa saj to ne pelje nikamor! Dobro, saj voz je bil res star že kar nekaj let, a sem ga redno vzdrževal in bil je garažiran! Tudi zdaj, ko sem se pripeljal na domače dvorišče, sem ga zapeljal v garažo. Saj to me nič ne stane …
Skozi garažo sem odšel v dnevno sobo in pri vratih malce postal. S pogledom zaobjel prostor. Pravzaprav nisem vedel, kaj naj storim. Povsod, ampak res povsod so bile revije – po tleh, na mizici, stolih, jedilnem pultu … Kamor koli si pogledal, so bili kupi revij! Tudi jaz sem časopisni naročnik že slabih štirideset let in vseh dvajset let, kar revija Delo in dom kot priloga izhaja pri časopisu, jo vestno hranim. Spomnim se, ko se je nekajkrat zgodilo, da se je priloga pri tlačenju v nabiralnik strgala, sem šel in kupil nov časopis v trafiki! Ja, takšen sem, pedanten. A ne brez razloga. Ker notri je pametnih in dobrih nasvetov kolikor hočeš in sem vedel, da mi bo vse skupaj prišlo še kako prav. Dobro, saj določene rešitve iz revij sem že kdaj uporabil, to že, ampak zdaj, zdaj bi pa uporabil vse! Spet sem s pogledom zaobjel prostor in brezštevilne revije. Na kuhinjski mizi je bil največji kup in iz vsake revije je molel kakšen listek. V eni je bila po mojem mnenju najboljša ureditev vrta, v drugi čudovita rešitev za veličastno in nadvse funkcionalno kuhinjo, v tretji se mi je spet najbolj dopadla kopalnica, pa otroška soba, strešna kritina, ogrevalni sistem … Brskal sem po revijah kar nekaj dni in iz različnih rešitev in predlogov sestavljal najlepšo in najbolj funkcionalno hišo. Na stroške se nisem oziral, hotel sem le najboljše in najbolj uporabno! Koliko ur sem zapravil, da sem recimo izmed desetih kuhinj, ki so prišle v končni izbor, izbral tisto, ki se je skladala z izbrano dnevno sobo … Pa koliko neskončno sladkih ur sem sestavljal idealno kopalnico! Nešteto revij sem prelistal in si pozorno ogledal različne rešitve, ni mi bilo težko. Ker kopalnica je ogledalo hiše, gostje recimo si med sedenjem na školjki ustvarijo vtis o gostitelju, ki ga le stežka spremenijo, če jih kopalnica razočara!
Jap, milijon revij sem pozorno prelistal in dolge ure sestavljal idealno funkcionalno hišo, ki bi mi jo vsi zavidali! Zamislil sem si celo, da bi, ko bi hišo s čudovitim vrtom končal, poklical na časopis in jih povabil na obisk. Ter jim pokazal pravzaprav njihovo stvaritev. Zagotovo bi vse poslikali in o tem naredili reportažo, saj to je priznanje tudi za njih …
Eh! Težko sem zavzdihnil in vzel telefon. Številko sem vedel že na pamet, čeprav je nisem imel shranjene v imeniku. Poslušal sem zvonjenje in zadrževal dih, čeprav sem nekako vedel, kakšen bo odgovor. Oglasila se je ženska in ko sem se predstavil, sem že po njenem glasu spoznal, da z zidavo sanjske hiše ne bo nič. Prevezala me je in moški, ki se je oglasil, je sanje dokončno razblinil. Brez vrtenja okoli vrele kaše, kar direktno na gobec je udaril! »Ja, gospod Novak,« je rekel, »smo na skupščini pretresli vaš primer, kakor sem obljubil, a žal mimo pravil ne gre! Pravica do izplačila zastara v roku 67 dni od posameznega datuma žrebanja, navedenega na potrdilu o vplačilu in …«
Kar prekinil sem. Nisem ga mogel več poslušati. Kar čutil sem, kako me prevzema jeza. Le zakaj sem šel preverjat rezultate lota, ko sem v nekih svojih hlačah našel listek?! Zakaj nisem prej preveril, koliko časa velja?! Eh, posrana sreča! Kombinacija je bila zmagovalna, a z zahtevkom bi moral priti k njim vsaj emajst dni prej. Zakaj nisem prej našel listka?! Sem seveda vseeno poskusil in čeprav so mi takoj povedali, da ne bo nič, so zaradi mojega sitnarjenja obljubili, da bodo moj problem obravnavali na naslednji skupščini. Da bom odgovor dobil v desetih dneh. Saj sem vedel, kakšen bo odgovor, a zakaj sem potem šel in sestavljal idealno hišo?! Z dobitkom bi lahko kupil štiri idealne, a sem šel in jo sestavljal sam. Ker takšno sem hotel. Deset dni sem jo sestavljal z rešitvami in predlogi iz raznih revij, saj človekov dom mora biti takšen, kakršnega si želiš, mora biti po tvojem okusu! Zdaj pa takšen rezultat …
Spet sem se zagledal v kupe revij in nekaj časa razmišljal, ali naj vse skupaj odpeljem v zbiralnik za papir, nato pa sem jih počasi zložil in pospravil na polico v garaži, od koder sem jih tudi vzel. Pa saj bodo morda revije še kdaj prišle prav, saj loto bom še igral …

dream-home-design

Comments are closed.