Majčevo

Da ne rinemo ves čas v iste jame, smo se danes odločili pokukati v Majčevo brezno pri Domžalah. Simpatična zadevica, razgibana, malce globlja od Cink križa, zato nisem povsem razumel Dejana, ki je rekel, naj pridemo prej, da bo trajalo ful ur, da ven pridemo, če nas bo več in da ima on jutri službo. Kaj pa je nekaj več ko 100 metrov, sem mu ugovarjal, a se ni dal. Sva s Kacotom pobrala Ticota in v bifeju pod Jasninim blokom počakali na Dejana in Jasno (Dejan kofe dobi brez naročila, samo pokazati se mora, tako domač je tam). In sem videl, zakaj smo morali priti prej, ker smo itak tam sedeli do nezavesti in smo se v Majčevo spustili šele okoli sedmih zvečer. Brezno je opremljeno in nam je šlo kar hitro dol, kljub temu, da je močno razgibano, sem pa imel občutek, da gremo mnogo globlje, se je kar vleklo. Na dnu smo se ločili, po radlerju je Dejan nazaj krenil po štrikih, ostali smo pa naprej po vodoravnem vodnatem delu ša kakšne dobre pol urice sledili vodotoku. Sem nekajkrat zagazil skoraj do kolen v blato in bentil nad Domžalčani, ki imajo kakor čiste jame (nas namreč ves čas zafrkavajo, da imamo mi blatne!), jaz pa s povsem čisto opremo. Mi kar ni bilo prav. A ko sem prišel na štrik, se je v hipu videla razlika – oprema je delala! In je prava veselica gor plezati, če vse dela, kakor je prav in šele zdaj čisto zares vem, zakaj k nam v Čaganko ni nobenega za spravit na lep način …

Prva stopnja je malo daljša in ker sem bil prvi, sem malce potegnil, da pokažem, kako se stvarem streže, a me je Kaco kar uspešno lovil, kar me je presenetilo in me še bolj pognalo po štrikih, da je znoj lil v potokih. Je Kaco potem malo pod vrhom, ko sem ga čakal (skoraj sem že napisal, da sem jih kar nekaj pokadil med čakanjem, a tega ne bom napisal, ker se v Aleševi jami ne kadi!), da mu dam njegovo vodo, ki je bila v moji prasici, priznal, da je vso energijo usmeril v prvo stopnjo, da potem mu je šlo pa malo bolj počasi, samo tega prej nisem vedel in sem sam šprical skoraj do vrha in imam vsaj dve kili manj. Za kazen je pa za Kacotom moja sestra sopihala in mu tudi ni bilo prav, ker ga je na pritrdiščih non stop spraševala, če je že fraj in ni mogel nič počivati …

Zadnji je pa Tico nažigal, sem ga slišal, čeprav je bil kakšnih 70 metrov pod mano, ker Majčevo ima kar nekaj velikih dvoran, v katerih podiranje kupčka čudovito odmeva.

Dejan, ki je gor hodil bolj penzionersko in veliko počival, je malo pod vrhom zgrožen ugotovil, da ga bom ujel in je tudi on v finišu potegnil, tako da smo imeli vsi nekaj od treninga, plus še gostilno odprto smo v Domžalah našli, kjer smo kokte dobili, ker kofeavtomate so že pomili. Pa se Tico ni preveč sekiral, ker je malo stran opazoval non stop odprt Petrol, v katerem imajo dobro kavo in smo se potem še tam zaustavili, kakopak, ko sem pa čez en kilometer zagledal ob cesti še en odprt Petrol in hotel zaviti, so pa protestirali, da eni bi šli radi domov. In sem šel še jaz …

OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

2 thoughts to “Majčevo”

  1. Hm, pa ti si kukr vodja jamarske izobrazevalne sluzbe?!?! Ts, ts, ts! V dolenjskem jamarskem prirocniku imas v sekciji osebna jamarjeva oprema pod cetrto alinejo jasno in glasno zapisano, da je dobro nabrusen cepin bolj pomemben del opreme od recimo bremze, saj se po striku lahko spuscas tudi na polbica, medtem ko cepin glede na tretjo podalinejo v cetri alineji uporabljas za obrambo pred medvedi, volkovi, divjimi lisicami in podivjanimi polhi … Ce bi bil taprav vodja izobraževanja, potem bi vedel tudi, kako se to priročno orodje uporablja – preden pokukas iz jame, se deres na ves glas, ko si pa dovolj visoko ze, da skoraj ven pogledas, pa vzames dobro nabrusen cepin in z njim mahas par minut po zraku nad izhodom iz jame. Potem sele gres ven! 😉

  2. Raje ne bom spraševal kaj dela Campom cpin na prvi sliki … zapičen zraven vrvi … sred poletja … pri jami do katere se pripelješ z avtom …

Comments are closed.