So rekli, da je ta konec tedna v Novem mestu padla rekordna temperatura zraka. 38 stopinj in drobiž. A če si pripravljen, ni sile. Lahko bi bili doma na hladnem in v bazenu, a to je brez veze, to lahko vsak, zato smo se družinsko (moja ideja, nič ne tajim) odselili v hosto. In v jamo. Kjer je hlad. Prebrisano, ni kaj, sem bil kar sam nase ponosen, a pripeljati se do hoste je bil pa pekel. Ker smo šli s petko, je bolj primerno za hosto. Vsaj po moje. In je peklo, ko da kurimo pod ritmi, čeprav je bila klima odprta na stežaj na vsa štiri okna! Dobro, v gozdu je bilo malo hladneje, pa v jami tudi (celo moja predraga je poskusila, 25 metrov dol, le toliko, da je spoznala, da to ni zanjo, da jo je strah in da ji ni preveč všeč in da se je parkrat krepko butnila. A ni zastokala, je stoično pretrpela. Ker je potem spanje v hladu toliko bolj prijetno. Sem celo turbo maksimus zanjo prinesel in ga tudi nafilal z zrakom, a zrak ni hotel ostati v blazini, ki je imela veliko luknjo in sem ajncvadraj spoznal, kje bom jaz spal. Saj bi bilo kar ok, če ne bi šotora postavil glih na kar velik kamnolom, ker ko imaš napihnjeno blazino pod hrbtom, ni važno, važno je, če potem zadeva spusti. Samo se mi premikati šotora pa ni ljubilo, sem raje žulil tisto kamenje, saj ni bilo tako hudo. Predraga je pa tudi rekla, da če se ne bi vsa potolkla in če bi bil armič malo mehkejši in šotor malo večji, bi blo pa res super. Tko da po moje je ocena pozitivna, ker smo še kosilo pri Lenki udarl in je bilo zelo zelo okusno, domov grede pa tako peklensko vroče, da smo še pitstop na Kolpi udarli in je bilo tam tudi kar prijetno. Ne samo otrokom, ki so prvič reko okusili! Smo jamo s sebe sprali in se malo ohladili, je pa res, da nas je pa opeklo, ker te v vodi malo hladi in ne čutiš … A, kakor rečeno, ko smo doma potegnili črto, je bil rezultat po moje spodaj pozitiven. Ampak da v jame bom pa od zdaj spet hodil sam, da naj kar sam uživam, da moja zlata družina ima užitkov za par let dovolj …
