Skoraj res

Na radio Erevan je prišlo vprašanje, če so Pjotru Mihaloviču res ukradli nov avto, ko je bil na počitnicah v tujini, odgovor pa je bil, da je to načeloma res, le da se to ni zgodilo na počitnicah v tujini, temveč spred lokalne gostilne, kamor je zavil po šihtu, in da ni šlo za nov avto, temveč za star bicikel … Na tole starodavno sem se spomnil, ko mi je zanesljiv in resen možakar pred dnevi, ko je ugotovil, da imava skupnega znanca, gospoda Graha,  jel razlagati, da kakšen car da je. Načeloma sem se s to trditvijo povsem strinjal, vseeno pa sem želel, da mi pove kaj več. Saj veste, preveč informacij iz preteklosti nikoli ni preveč! In je jel razlagati, da je bil gospod Grah pred leti, leeeeti, na svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu v Beogradu in da je še tik pred ciljem krepko vodil in je imel zmago takorekoč že v žepu in mu je nihče ne bi mogel odvzeti razen čudeža ali totalne tragedije, a se je potem tik pred ciljem zgodila tragedija. Zaradi katere ni zmagal in zaradi katere je šlo potem njegovo življenje povsem drugo pot in ga na koncu odvrglo med javnimi uslužbenci. A je padel in se totalno razbil, sem bil presenečen in radoveden. Ne, še huje, še bolj grozno, je odvrnil sogovornik in se začel hihitati. Kaj je lahko bolj groznega od groznega padca?! Kakat ga je pritisnilo in je skočil odmetat, medtem so ga pa trije prehiteli … Itak da sem crknil od smeha in itak da se mi je zgodba zdela povsem verjetna in vredna našega gospoda Graha in itak sem jo kljub temu, da je nisem mogel preveriti, ker je bil gospod Grah na zasluženem javnouslužbenskem adrenalinskem oddihu na morju, raztrobil vsem skupnim znancem. In vsem se je zgodba zdela verjetna, ki ga poznamo in vredna njegove reputacije. Enkrat je bogec v nuji iz jame tekel in je srečal domačinko s čokoladnim biskvitom, ki ga je nesla prizadevnim jamarjem, pa je bila potreba tako velika in tako je mikrosekunde lovil, da med srečanjem niti roke ni utegnil stegniti in si postreči, kar je skoraj neverjetno in govori o tem, kako huda je lahko nuja pri našem gospodu Grahu in kar seveda govori tudi o tem, da bi bila zgornja zgodbica lahko resnična. čeprav je nisem preveril. So se pa vsi, ki so jo slišali, strinjali, da ja, da to je on in potem smo še dolgo premlevali, zakaj ga ni kar v hlačke pritisnil, čeprav bi potem tistih par sto metrov na malce višjem sedel. Da zmaga je pa le zmaga in takšne smo razdirali …

Danes pa se je gospod Grah z morja vrnil in sva se na kofetu dobila in itak da nisem mogel dočakati in sem ga napadel, še preden je sedel. Če je bil na svetovnem prvenstvu mladinskem biciklističnem in če je zgodba resnična. Sem bil neučakan ko osemdesetletna devica na poročno noč in zelo zelo sem si želel, da bi bilo res. A žal je samo deloma res. Res je bil na tekmi, a ne na svetovnem mladinskem temveč na jugoslovanskem državnem in res je bil kar dober, a vodil ni, in ni ga na kako pritisnilo, je pa vsaj padel in pol kolone zrušil in zato potem takšen zaostanek nabral, da je misel ujeti glavnino kmalu opustil pa še slive na drevesu ob cesti so ga premamile, da se jih je v miru najedel, če ga je pa potem na kako pritisnilo, se pa ni spomnil …

images