Cesta

Načeloma se politike na blogu izogibam ko hudič križa, ker jo je dovolj drugod, ker absolutno ni zanimiva in ker se mi zdi, da o čemer koli drugem pišem, je bolj pametno, pa če je še tako neumno. A ko smo se danes družinsko vozili proti Bazi 20, sem se nehote spomnil na besede Majde Dekleva, direktorice Turistično gostinske zbornice Slovenije pred nekaj dnevi v Dnevniku, ki so jih celo na prvi strani časopisa povzeli, da turist, ki potuje po cesti iz Novega mesta v Dolenjske Toplice preklinja mamo, ki ga je rodila. Po tej cesti se velikokrat peljem, ker vodi do nekaj mojih najljubših jam in mi je izjava gospe vzbudila pozornost, ker nikoli nisem preklinjal mame ali koga drugega, ko sem se vozil po njej, je pa res, da nikoli nisem bil zelo pozoren. Sem celo par prijateljev vprašal, če morda vedo, kaj je narobe s cesto, če sem morda kaj spregledal in sem dobil le odgovor, da bogvedi, kaj je gospa kadila, ko je to izjavila … No, danes sem se pa spet peljal proti Dolenjskim in sem bil pozoren, pa se mi niti najmanj ni zdelo, da bi moral kogar koli preklinjati. Ša najmanj mamo. Dobro, ni avtocesta, a avtocesto skozi takšno pokrajino bi bilo greh speljati! In mi ni bilo nič jasno. Dobro, jasno mi je bilo, da če bi ta gospa napovedovala vreme in bi napovedala sonce, bi sam zagotovo vzel dežnik s sabo, domnevam pa, da si je malce pesniške svobode privoščila, da je v pomanjkanju boljših argumentov podkrepila kakšno svojo bolj na kilavih nogah stoječo tezo. Se pa čisto zares s tem nisem kaj dosti ubadal, ker smo kmalu parkirali in se sprehodili po muzeju na prostem, je kar prijal sprehod po gozdu. In ko smo bili že ravno tam, sem družini potem v okolici še par jam pokazal, kje najraje pot potim, a smo tokrat ostali na površju in smo bili vsi nadvse zadovoljni …

OLYMPUS DIGITAL CAMERA