Home > Razno > Okroglo

Okroglo

27. avgusta 2013

So strička vprašali, kako je videti njegova jutranja rutina in je malo razmislil, potem pa povedal, da okoli sedmih zjutraj redno sprazni črevo, okoli pol osmih se pa potem vedno zbudi in vstane. Nek drug striček, ki je pa vedno posteljo močil in ga je to začelo motiti, pa je poiskal pomoč psihologa. Tega je zanimalo, zakaj mehur vedno izprazni v postelji in mu je striček povedal, da ga vsako jutro v snu obišče angelček, mu sede na ramo in ga vpraša, če je že lulal. Ker striček po pravici pove, da še ni, angelček mirno odvrne, da bosta pa zdaj in stričkova postelja je tako vsako jutro mokra. Psiholog je takoj našel enostavno rešitev. Da ko ga bo angelček spet vprašal, ali je že lulal, naj kar po pravici pove, da ne, a nato odločno doda, da tudi ne bo. Sta se srečala s psihologom par dni kasneje, tega je seveda zanimalo, če je njegov nasvet kaj pomagal.

No, in je in ni, je zamencal striček. A še lulate v posteljo? Ne,  to pa ne več, je priznal striček. Ko pride angelček, mu povem, kakor ste mi naročili. In? je bil nestrpen psiholog. Mu odločno povem, da še nisem lulal in da tudi ne bom. Kaj se pa potem zgodi? Potem pa angelček mirno reče: Prav, bomo pa kakali …

Danes dopoldne sem se zbudil (ne ko tisti striček, še nisem tako star!), poškilil v telefon, opazil, da ima najostrejše pero Dolenjskega lista rojstni dan (jap, je potrebno biti na tekočem, zastonj kave in kokte pa to), s kotičkom zaspanega očesa sem pa še letnico njegovega rojstva registriral. In sem bil precej boljše volje, ker je Igor starejši od mene! Sem se, dobre volje, nagradil še z nekaj minutami podaljšanega polsna, ko je telefon zazvonil. Je klical gospod Grah, ki je v javni službi dopoldanski počitek po malici že oddremal in mu je dolgčas ratalo. Če imam kakšen predlog, kaj bi počeli. To je v bistvu težko vprašanje, ker kaj resnega ne moremo početi, saj se mora ubogi javni delavec do treh vrniti v službo, da se odjavi, zato nam vedno le kafana ostane in kavice. Tako da je njegovo vprašanje v bistvu bolj retorično, v smislu, v katero gostilno gremo danes. Sem predlagal Patriota, plus da Igorja pokličeva, da nama bo za pijačo dal. Ta ideja je gospoda Graha sicer zelo vzradostila, a se mu je zdelo nemogoče, da prijatelja spraviva z dela, kajti torej je tisti dan v tednu, ko mora delati, ko gre časopis v tisk. Itak sem mislil, da se heca in sem se nasmejal, potem sem pa ostro pero poklical, da gremo na kavo in itak se je njegova torkova zaposlenost izkazala za farbanje preljube mu soproge in prijateljev in je takojci pritekel (ampak res) in sva drobila do nezavesti ob kafetkih in koktah, le gospoda Graha ni in ni bilo. Se je izkazalo, da je tudi on malo oko še zaprl in pozabil, a je še vseeno pravočasno pritekel, da sta se s prijateljem polupčkala, preden je moral odhiteti kakor delati. Ves vesel, kakor da ne bi imel danes rojstnega dne. Ne vem, no, ko bom jaz toliko star … Sva mu že v hrbet še voščilo vrgla, da bi jih doživel, kolikor jih kaže, potem sva se pa že bolj jamariji posvetila, ker se nekaj dni nisva videla …

20130827_134107_S

  1. 28. avgusta 2013 at 23:00 | #1

    Ma sej gospod Grah rad vidi, da se ga namaka. Ti si pa zihr kakšen lep izlet zamudila, zdej sem že pozabu, kam smo šli … 🙂

  2. Nina
    28. avgusta 2013 at 13:36 | #2

    Kaj pa tvoje žvalenje, nič na fotkah :)? Samo Graha skoz namakaš! Ampak, jebela, veš da maš res, tale torek je za nas do not touch dan, čeprav – ob vsej psihozi glede torka sta se mu dva sina rodila – v torek!
    Zadnjič si klical – kaj sem zamudila ;)?

Comments are closed.