Malce mi gre že na živce, da za smetnjak ne znam izbrati pravilne vrečke. Sem pred časom zagrabil prvi zvitek v trgovini in sploh nisem gledal mer na embalaži zapisanih in so bile vrečke prav za moj smetnjak narejene kot ulite. In itak da si nisem mer zapisal, ko jih je prejšnji teden zmanjkalo, sem pa še nove vrečke prinesel. Zapomnil sem si le, da so bile 35 litrske, pri merah sem pa že imel težavo. In sem vzel 50 cm x 45. Pridem ponosen domov in ugotovim, da si jih še na nogo ne morem natakniti. OK, bodo dobre za smetnjak v mojem kabinetu. Čez nekaj dni se v trgovini spet spomnim (tokrat sem bil premeten in sem prejšnjič etiketo z merami pofotkal) in kupim večje. 50 x 50. 35 litrske, ker to sem pa še od prvič zaprmej vedel. Pridem domov, nataknem na smetnjak, preozke. Še vedno. Dobro, bodo OK za smetnjak pod kuhinjskim koritom. Gre soproga v trgovino z avtom (kar pomeni, da bo kupila veliko in je kar nekaj časa ne bo) in se spomnim in ji pošljem sms, da naj kupi vrečke za smeti 55 x 55. Če obstajajo, seveda, ampak naj bodo 35 litrske. Prinese, vrečke seveda premajhne. Dobro, bodo za smetnjak v kopalnici. Ampak zdaj me je pa že malce jezilo. In sem si v opomnik zapisal, da moram kupiti vrečke za smeti 60 x 55, 35 litrske. In takoj po jutranji kavi odpičil v trgovino in jih kupil, doma pa ugotovil, da so še vedno preozke. In sem popizdil in vzel meter in zmeril tako premer kakor obseg smetnjaka, pa nobena mera niti približno ni odgovarjala meram, zapisanih na vrečkah za smeti. Zato sva se danes z Gašperjem odpravila v Qlandijo izrecno po vrečke in sva tam ob policah z milijoni vrečk za smeti različnih dimenzij diplomirala. Edini podatek, za katerega sem bil prepričan, da drži, je bil, da morajo biti 35 litrske in čim večje. Ampak 35 litrskih ni bilo velikih, zato je Gap predlagal 40 litrske 60 x 60 in sem bil sicer skeptičen, a jebajga, saj so po manj ko dva evra. Ko sva se prebijala proti blagajni, sva še malo po policah firbec pasla in sva dve ponvi kupila, ker se mi zdi, da jih je enepar naših že zdrsanih in da bosta prav prišli, plus še v akciji sta bili, pa spomnil sem se, da smo za kosilo ves kruh pojedli in sem se kar pohvalil, ko sem ga kupoval, kako pameten nakupovalec da sem (čeprav sem bil doma potem opomnjen, da črnega kruha, za katerega sem bil prepričan, da ga vsak dan jemo, ker je najbolj zdrav, sploh ne jemo, ampak da jemo polnozrnatega z orehi ali semeni ali kaj jaz vem čim še), Gap se je pa spomnil, da smo na tenko s toaletnim papirjem in sva šla kar vsak v svoj konec trgovine, da bova prej našla. In sva se potem našla vsak s svojim zavitkom po 12 kosov toaletnega papirja. Gap je imel v rokah tistega, ki ga menda ves čas uporabljamo, jaz pa tistega (v akciji, ker sem skoraj prepričan, da to pomeni, da je s popustom, če nisem kaj zafrknil), v katerega v reklami mravljico ujamejo. In ker se nobenemu ni ljubilo zadeve vračati in ker v bistvu niti vedela nisva, kje sva vzela, sva na blagajno vzela kar oba paketa, plus tam te na koncu zafknejo še s sladkarijami in baterijami in še čim, za kar se zdajle ne spomnim! Ker sem jaz nosil kruh in vrečke za smeti (sem kupil več zavitkov različnih dimenzij, odločen, da enkrat za vselej napravim konec misteriji, kakšne potrebujemo!), je moral moj zlati srednji sin nositi toaletni papir in mu je bilo nerodno, me je celo zatajiti poskušal, ko sem malo glasneje razlagal, da naj se ve, kdo najbolj kaka v naši familiji!
Kakor koli, tiste 40 litrske 60 x 60 so kot ulite (sem vedel, da imam glede litraže prav!) in zdaj vemo, po vseh teh naporih sem pa lačen ratal in sem skočil na en burek, vmes pa posmsjal še dr. Krevsa, kakšnega bo, mesnega ali sirovega. Pa je napisal, da sirovega, ampak da to je samo za pol pice!
