Poštena napaka

Predraga soproga je kot vsako leto v začetku septembra s prijateljicami odpeketala na morje. Zdaj smo se možaki doma že kar navadili, pa tudi vemo, kje se dobra hrana kupi in ni več tako težko. Dobro, res je, da je še s poti klicala, da moramo perilo iz pralnega stroja vzeti in ga obesiti in smo se to spomnili šele dan kasneje, ko je zunaj deževalo, ampak po moje je za perilo še boljše, če je en dan namočeno v čisto vodo. Kaj pa vem. Še vedno s poti je klicala tudi, da je vse v pomivalni stroj pospravila, da naj samo vklopimo frdamano zadevo, ker je ona pozabila in tega pa nismo pozabili. Smo jo vklopili, ko sem naslednjega dne domov priskakljal s hrano, pa nismo imeli čistih krožnikov in smo na hitro oprali. Jasno, da nismo čakali na čiste krožnike, saj se da tudi brez njih jesti kar iz vrečke, pa še pomivati ti ni potrebno kasneje! Paziti moraš le, da gre embalaža v smetnjak za embalažo, bio v bio …

Danes pa se že pozna, da je ni. Sem se dopoldne privlekel v kuhinjo, se naslonil na kofe avtomat in čakal, da zmelje in skuha, iz omare je pa Mika prilezla in bi me skoraj kap. Potem je sedla pred prazno skodelico, kakor vedno naredi, ko hoče hrano in čakala. Sem si najprej kofe skuhal in časopis preletel, ko sem se vrnil v kuhinjo po drugo dozo, sem se pa na lačno mačko spet spomnil, ko sem jo zagledal. Je še vedno sedela pred prazno skodelico, le da je tokrat tudi glavo obrnila in me vprašujoče gledala. V smislu če bo kaj al ne … Sem pritisnil za kofe potem pa začel mačjo hrano iskat, ki je tam, kjer ponavadi je, ni bilo in sem malo brskal po omarah, Mika se je pa muzala obme. Če bi bila pes, bi verjetno mahala z repom, pa sploh ni pomembno, ker itak nisem hrane našel in je bilo njeno muzanje tako brezpredmetno. Sem se vrnil k časopisu in drugi kavi, ki pa ni najbolj teknila, ko sem čakajočo mačko vsake toliko časa pogledal, zato sem kar v avto sedel in po hrano odhitel. Plus sem še za nas čokolade in podobno nabavil, ko sem bil ravno pri stvari, da ne bomo stradali, tastarejšega sem pa potem ob osmih zvečer po kruh poslal, ki sem ga pozabil kupiti. A to so že res nepomembni detajli. Bolj pomembno je, da na mamičin rojstni dan nismo pozabili in smo jo poklicali, da ji voščimo. In se je blaga nerodnost zgodila, ker ko jo je najmlajši, preden je odšla, vprašal, koliko je stara, mu je moja predraga povedala že novo številko (ki je ne bom javno napisal, da ne bo jezna, čeprav je še res prava mladenka!), a mali tega ni vedel in je danes v pošteni zmoti prištel eno leto k starosti in smo ji čestitali v bistvu že za drugo leto. Pa ni bila preveč jezna, ko je daleč od nas, nas pogreša in takšnih poštenih napak ne vzame za zlo. Pa še lep sončni zahod je imela in toplo ji je, pri nas pa ščije kot iz škafa in je mogoče mislila, da smo že dovolj kaznovani. Ali pa se je bala, da če bi nas preveč okregala, bi vsi prišli do nje osebno se opravičiti, potem se nas pa itak ne bi odkrižala!

Gift