Vlakovni mojster

Danes smo pospravili bazenček, pri najbolj optimistični volji nihče ni več verjel, da se bomo še kaj namakali. Jah, zima prihaja, pa ne počasi … Pri demoliranju je bil najbolj priden moj najmlajši in ker ima dr. Krevs občutek za otroke, ga je kasneje, ko je prišel pome, povabil z nama. Smo s prikolico skočili do Andreja po kvadre, ki jih bomo v nedeljo potrebovali za bivak pri Čaganki, nazaj grede smo se pa še pri njegovih starših ustavili. In nas je odpeljal v skriti kotiček svojega očeta, kjer ta že dolga leta sestavlja in dograjuje železniško maketo. Proge in vlaki šibajo po vsej sobi, pod stropom in v tunelih, mimo železniških postaj in prek mostov in viaduktov in ko je dr. Krevs zakurblal zadevo in se je naenkrat po tirih zapodilo sedem vlakovnih kompozicij, sem tudi sam začutil mevlje v riti, kaj šele Lenart. Sploh nismo vedeli, kaj bi opazovali, na kaj bi se osredotočili, toliko je vsega. Meni se je kar smejalo, priznam. Lenart si je lahko nadel železničarsko kapo in malce “šofiral”, a kaj dosti ni mogel, ker se je dr. Krevs preveč vživel. Šele ko sem ga opozoril, da je že pozna ura in da imajo nekateri jutri šolo, se je težkega srca odtrgal od funkcije vlakovodje in smo odpeketali proti domu. Med vožnjo sem ga seveda pohvalil, kakšen vlakovni mojster je in je kar malce zasijal od ponosa ter povedal, da trenira šele zadnjih nekaj let, da prej mu oče ni dovolil. Jap, ga razumem. Mislim, očeta, ker poznam njegovega sina in vem, kako šofira! 🙂

No, nismo takojci domov odpeketali, ker se je moral dr. Krevs še z Binetom pohvaliti in ga mojemu najmlajšemu predstaviti. In je bilo prav hecno, kako sta Bonko in Binči takoj priskakljala do nas, ko smo vstopili v hišo in čeprav je Lenart vso pot komaj čakal, da bo končno zajca spoznal, o katerem je že toliko slišal, potem ni šlo vse po načrtu, ker se ga je malo bal. Bine namreč takoj prišiba do tebe in te malce pogrizlja, pa ko se na zadnje noge vzpne je tudi kakor majhen jelen, le kdo ne bi imel rešpekta pred njim!? No, Bonko ga nima, vsaj ne preveč, ker ko je zekoslav preveč pozornosti nase potegnil, ga je ene trikrat mimogrede tresnil po ušesih, a je potem vseeno takoj na rezervni položaj odhitel, preden je Bine skočil vanj. In ko je Bonko izven dosega, se Bine kot pravi možak spravi na plišastega zajca v hodniku, to so pa že prizori, ki niso za mladoletne otroke, pa naj so še tako smešni! Smo se kar domov odpravili, naj povem le še to, da je tisti plišasti bogec že povsem ploščat …

20130918_161132_S 20130918_175805_S 20130919_193006_S