Češka je zakon. In Čehi prav tako. Vedno. Predstavitev knjige je šla tako, kot mora iti. Presenetljivo veliko ljudi, celo slovenska veleposlanica iz Prage se je pripeljala, sem bil prijetno presenečen. In ko smo dali uradne zadeve čez, so prijatelji predstavili Brno ponoči. Saj je Brno tudi podnevi lepo, staro, urejeno mesto, a noč ima svoj čar. Pa si nismo ogledovali mestnih lepot, temveč mestno podzemlje, ker sem glih jamar. Smo se spustili v prostorno klet, kjer je iz vsake mize gledala pipa za pivo. Pravzaprav štiri, če sem natančen. In potem sediš, se pogovarjaš, kadiš (jap, pri njih se še kadi v lokalih, raj na zemlji!) in točiš. In ker so pipe povezane z računalnikom in ta tudi z internetom, se na velikem ekranu beleži trenutni rezultat. In mize med sabo tekmujejo, in ker je kar nekaj gostiln povezanih, se tekmuje tudi med mesti. Prav hecno in zanimivo, tudi če nisi žejen, te kar potegne. Ko vidiš, da začenjaš zaostajati, malo spodbudijo, da se rezultat popravi. Naša miza predvsem zaradi Suzane, Mateje in mene ni bila najbolj konkurenčna, žal, in čeprav so fantje kar nekajkrat zavpili, da moramo v napad, je bila bitka že pred koncem izgubljena. Zmagovalcem se je na ekranu bleščala številka 50, pa še dodajali so. Pa sproti so hodili v stranišče odtakati, kar jim je verjetno tudi malce pomagalo. Sem vprašal, kaj je za nagrado, prepričan, da vrček ali dva piva, a so povedali, da klobase in salame in podobno. Se torej splača …
Za našo mizo je sedelo kar nekaj čeških policistov in specialcev, predvsem zaradi Zdeneka, ki je prevedel Očkov kotiček v češčino in je nadporočnik v češki policiji. Dolga zgodba, kako je iz slovenščine in zgodovine zašel v policijo, so pa milijonkrat poudarili, da dviguje nivo inštitucije, da je eden redkih, ki šteje prek sto in govori kakšen tuj jezik (jap, policisti so očitno povsod tarče), definitivno pa edini prevajalec med njimi. In ker edini tudi ni pobrit po glavi, smo mi specialci brez las sedeli skupaj. So fantje prav simpatični, z majhnimi otroci, torej jim moje znanje o očetovstvu pride prav. Kot policisti imajo denimo vsi doma plinske maske in sem jim toplo položil na srce, naj poskusijo previjati z njimi na obrazu, da bodo prijetno presenečeni! Plus da sem jamar, jih je tudi fasciniralo, le jezik je bil ovira. Dokler je Zdenek prevajal, je še šlo, ko ga pa ni bilo, se je pa izkazalo, da je pivo res najboljši lingvistični pripomoček in smo se nekako zmenili. Mislim, saj se nismo zares, le vsak smo v svojem jeziku lapali in mislili, da vemo, o čem govorimo …
V zgodnji jutranji uri so mi pokazali, v katero smer moram proti hotelu in mi je še kar šlo, sem samo enepar krogov čez center napravil, da sem se znašel in nekajurni spanec se je tudi prilegel.
Če bo knjiga dobro sprejeta, bo Zdenek prevedel še drugi del, kar bi mi bilo všeč, še najbolj zato, ker bo to spet razlog za obisk. Čehi so res zakon! Sem recimo od njih izvedel, kako vemo, kdaj se v Sloveniji začne turistična sezona. Odgovor sploh ni težak – ko se poškoduje prvi Čeh v sandalih v slovenskih gorah …
