Home > Razno > Deževno

Deževno

11. oktobra 2013

Še vedno nismo šli v hribe, vreme je prav čez vikende čist bedno. Pa o ničemer nimam za pisat, ker se noben od mojih prijateljev ni na novo poškodoval, še celo Bine je popolnoma zatajil, ko sem danes s fotičem pol ure čakal v pripravljenosti, če bo škočil na plišastega prijatelja (no, saj verjetno je prijateljica, ker Bine je skoraj čist v vseh pogledih normalen). Ga je ovohaval in grizljal, se mi je zdelo, kakor da jo nagovarja, ampak skočil pa ni, to pa ne. Ne vem, ali se je bal kamere ali pa je že dobil dnevno dozo. Jap, po štiridesetem letu si s popoldanskim seksom dober do naslednjega dne. Govorim o Binetu, kakopak! Potem sem želel vsaj fotko Bineta in Bonkota napravit, a kaj, ko sta čist preveč živa in niti ene lepe fotke z obema nisem uspel narediti, kar je zabavalo predvsem dr. Krevsa, še bolj ga je, ko je Bine skočil na moped in sem že skoraj imel fotko, a preden sem skadriral, je bil že nekje drugje. Sem samo rep in skupter ujel … Vmes je tudi dr. Krevsa dobra volja zapustila, ko je opazil, kaj je zekoslav napravil s skodelico za hrano, jo je povsem zametal z žaganjem, hrana je pa denar. Vsaj njegova, ki raste v Interšparu. Kakor rečeno, nimam o ničemer za pisat, ker jama bo šele čez vikend, novih poškodb ni, hribov zaradi dežja tudi ne … Ja, dež. Sem se spomnil, da smo imeli v pisarnah za Rotovžem čisti svinjak, ker se nobenemu od nas čisto zares ni dalo čistiti in ko je bilo že skoraj preveč nagravžno celo za nas, sva se z Jocotom enkrat spravila čistit. Saj se ne bi, itak da ne, če gasilci ne bi v Rotovžu inštalirali povsem nove gasilske cevi. Lepo zvite v zidu in ravno prav dolge, da je prišla do vrha stopnic, kjer smo imeli pisarne. Sem šel do vrha in odpr cev na ful in začel prati, Joco je pa na hodniku pred našimi pisarnami stal in z metlo usmerjal vodo dol po stopnicah. V nižjem nadstropju sva pa zamenjala vlogi, da je imel še on kaj od akcije, stopnice, ograja in stene pa so bile ajncvajdraj čiste. Midva pa še ful željna akcije in sva tisto cev zvlekla zadaj v atrij in tekmovala, kdo bo z njo višje špricnil. Saj čez mestno hišo je čist u izi neslo, to sploh ni bil najin cilj, če si pa hotel špricniti res zelo visoko, si moral pustiti, da se je nabral pritisk in potem ročico na cevi na hitro odpreti. In sva se tako nekaj časa zabavala, dokler naju ni minilo in sva odpeketala na kavo, kjer se nama je nekaj kasneje pridružil Gego in jel razlagati, da je današnje vreme čist u riti, da so imeli pred Rotovžem neko prireditev in da je malo padalo in malo ne in da sploh niso vedeli, ali bi odprli dežnike ali ne … Se mi zdi, da mu nisva takoj povedala, kdo je odgovoren, ker ko nehote zmočiš občinsko prireditev, tega pač ne obešaš na veliki zvon.

Ampak dež  res nima veze z Binetom, razen morda v tem, da opazuje dežne kaplje skozi rešetke. Ampak to oni drugi Bine, ne dr. Krevsa Bine …

20131010_180828_S 20131010_180959_S 20131010_181023_S

Comments are closed.