Danes praznuje naš zlati Klemi rojstni dan. In ker vem, da zna biti prav čustven včasih ta naš Klemi in ker mu vedno čestitam že takojci po polnoči (ponavadi smo itak kje skupaj), sem se tokrat odločil, da se malo pohecam. Sem po polnoči že tipkal sporočilo v telefon, a sem si premislil in si rekel, da si ga bom malce privoščil. Da se bom pretvarjal, da ne vem, da ima rojstni dan in bo seveda ves surlast potem poklical na kavo in se bom še vedno pretvarjal, ko bo surla do Pakistana, mu bom pa voščil. In sem čakal, da ga kava zažuli, pa ga ni, in sem čakal in čakal, okoli sedmih sem pa popustil in ga poklical. Se je takojci oglasil, se je po zvoku glasu opazilo, da malce čez surlo govori, a ko je pojasnil, da je službeno na terenu, sem mu čestital in se je malce odobrovoljil. Da nisem pozabil pa to. Itak da nisem, vse najboljše, zlati Klemi! Fora je torej samo napol uspela, na srečo je pa sreča potem naokoli prinesla našega Marka P., ki se ga je, kakor se pravi študent mora in kakor se zanj spodobi, nažgal ko krava in sedel na kolo, potem je pa nenadoma od nekod, pravzaprav od nikoder in povsem nenapovedano pločnikov robnik prižgal s čist neprilagojeno hitrostjo, naš Markec je zavil desno, pa je robnik zavil desno, naš Markec je zavil levo, a je takisto napravil pločnikov robnik, naš Markec je stisnil zavoro, pločnikov robnik je pa direkt vanj prižgal brez zaustavljanja in zaviranja in je naš Markec P. padel ko krava in z glavo udaril ob tla. Kolesu na srečo ni bilo nič, pločniku prav tako ne, hvalabogu, on je imel pa le arkado rahlo razbito in je to vojno rano takojci moral meni prinesti pokazati. Saj kaj drugega mu itak ni preostalo, ne?! Na srečo je bil še ves zatečen in malo krvav, da sem ga lahko zadržal v dnevni sobi, kjer so moji zlati trije otroci ravno televizijo gledali (no, nek film, če sem natančen) in jim ga pokazal z vseh strani. Naj vidijo moji mladički, kaj se zgodi, če ga žgeš in voziš! In ker so morda še malce mislili, da je biti frajersko z obližem nad očesom in da je morda bejbam to všeč in podobno, sem jim tudi povedal, da ko nažgani ranjenci pritulijo na urgenco na šivanje, jim ne dajo anestezije. Ne iz zlobe, le zgrize se lahko kaj in če imaš srečo, kakor jo je imel naš zlati Markec, potem si itak anesteziran od alkohola, a na srečo v našem zdravstvenem sistemu ne prideš takoj na vrsto in se je že malo streznil, preden so ga v šivalni stroj vtaknili … Da bo vedel za drugič. Pa doma ima malce težav, ker je mamica itak takojci opazila obliž in strogo vprašala, kaj je počel, poštenemu odgovoru, da je z biciklom padel, pa seveda ni verjela. Čeprav bi mu lahko, če bi le malce njegovo sapo povohala …
