Redni servis

Priznam, sem se nasmejal, ko je sestra razlagala, da v njenih letih še kar gre, le redne servise telesa moraš delati. Je ravno dobro z operacije rame prišla in ji je zdravnik naročil, da mora počivati, zato smo se za njen rojstni dan odpravili na ne prezahtevno turo na Debelo peč. Mislim, je bilo kar zahtevno, ker smo hoteli ujeti sonce in smo vstali ob res nehumani uri, smo še po megli čez Ljubljano vozili in se šele na Pokljuki segreli. Med malico, seveda, ker v hrib samo s Petrolovimi kavami ne gre. Do Blejske koče je še kar šlo, smo se celo navadili, da ne rabimo vsi skočiti, ko sestri z eno roko v imobilizacijski opori na neravnem terenu spodrsne. Sonce je žgalo in je bilo prav kičasto, le na vrhu, kjer je čudovit pogled na Krmo (dolino, prek katere bomo med krompirjevimi počitnicami naskočili Triglav), Kredarico in Triglav, je malce pihalo. A ni bilo hudega. Sem otrokom pokazal, kje se bomo matrali in niso kaj dosti protestirali, čeprav so mislili, da bomo še danes krenili na Očaka. No, na vrhu smo sestri zapeli vsenajboljšo pesmico, sem zakrulil celo jaz, ker kilometre naokoli ni bilo nobenega (žlahta in Tico ne štejejo), potem smo še Anžiju na Triglav pomahali (je poslal slikco z vrha, čist sem bil fovšen), pri Blejski koči smo ričete s klobaso v rite vrgli (kolikor je bilo v njih še prostora ob radlerju in kofetih), k avtomobilom pa smo prišli, ko je sonce ravno ugašalo za vrhovi. Dober žur je bil, priznam, plus domov grede nam je še polna luna svetila …

OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA