Home > Razno > Roka v pomoč

Roka v pomoč

4. oktobra 2013

Sva včeraj z gospodom Grahom v bivaku energijo nabirala za nadaljevanje izhoda na površje in kaj naj človek drugega počne kot modruje v prazno. Mojster se je že najedel, je debelo konzervo doručka zlistil in je še meni pomagal dokončati eno manjšo, ker jaz sem bil bolj s kavo zadovoljen, sit je pa ugotovil, da ga zebe. In sem mu predlagal, naj se nad plamen karbidovke nagne, da ta zadeva kar dobro ogreje in me je res poslušal in mu je bilo bolje. Mislim, manj ga je zeblo, čeprav toplo ti čisto zares ni, ko si dvanajst ur v hladni jami, ves blaten, moker in utrujen, a se je vsaj nehal tresti. Ko je malo k sebi prišel, je pa mene malce začudeno pogledal, zakaj nisem tudi jaz nad karbidko, sem malce vstran ležal in užival v cigaretu. Sem priznal, da me mraz toliko ne moti, kar se mu je zdelo čudno, potem je pa kar sam ugotovil razlog, da sem pač bolj debel od njega. Da me takorekoč mast greje, njega, ki so ga same mišice in nič maščobe, pa ta manjko jebe. Sem sicer hotel protestirati, pa se mi čisto zares ni dalo (pa, roko na srce, res imam več masti kot on) in je v podkrepitev svoje teze kot dokaz dodal tudi to, da težje plezam kakor on. Kar je bilo tudi res, a je pozabil, da ko mi je skoraj na dnu moral podati transportko, je najprej ni mogel. Je vlekel in vlekel in potem gledal, če je morda zataknjena, ko je pa zbral več moči in jo končno podal, se je pa čudil, kako težka je. Njegova je bila lahka, je imel noter samo vodo, ki jo je spil, nazaj grede sem mu uturil vsaj eno baterijo. Ampak, ja, za njim sem res plezal s težavo in res ga je skoraj tik pod vrhom zaskreblo, če me (morda zaradi let, ker on je le eno leto mlajši od mene!) ni morda kap, ko sem si privoščil čik pavzo in me je moral čakati, a se je danes njegova teorija izkazala za netočno. Sem v garaži sortiral umazano jamarsko opremo in jo pripravljal za pranje po kosilu in sem bil seveda do komolcev usran. Hlače so mi pa skoraj že do kolen zdrsnile, četudi sem z vsemi možnimi in nemožnimi čudnimi gibi na vse načine poskusil obdržati jih na sebi. Sem nekajkrat celo pomislil, da bi si jih kar z usranimi rokami popravil, pa si jih potem nisem, ker sem imel na sebi sveže oprane najbolj takmašne kavbojke in mi je bilo škoda. Dobro, lahko bi si tiste latekst rokavice snel in si popravil frdamano zadevo in sem celo to že skoraj storil, ko je sreča mimo prinesla gospoda Graha, ki si je kofe zaželel. Je ves vesel začel zajebavati, da kje sem bil, da sem se tako zasral, tuja nesreča in nejevolja ga vedno zabava, namesto da bi ga kaj nazaj zbodel kakor ponavadi, pa sem ga zaprosil, če mi hlače gor potegne. Se je najprej smejal, je mislil, da se hecam, ko je pa opazil hlače že do pol riti, ki so jih samo nekako čudno prekrižane noge še gor držale, se je pa zresnil. In je najprej pred hišo pogledal levo pa desno pa gor (nasproti je stanovanjski blok), šele potem je zagrabil za trakce za pas in potegnil navzgor. Pa ni bilo dovolj samo enkrat, ker je očitno že pozabil, kako je otroke oblačil in ni zagrabil na bokih, temveč je spredaj vlekel, zato je moral potem še pri straneh in zadaj popraviti, da sem sploh lahko odšel v hišo in mu skuhal kofe. Ob kofetku sem mu potem pod nos vrgel, da le nisem tako debel, če mi hlače dol lezejo, a je zadevo spet mimogrede relativiziral s prevelikimi hlačami, kar seveda absolutno ni res. Mi je za trenutek postalo žal, da mu včeraj v jami, ko je opremo pral v luži (da bo lažje plezal) in preklinjal, kako mrzla je, nisem natočil tople vode. Ker itak ne bi vedel. On suhec je toplo vodo izločal na pol ure in vsakič, ko je kombinezon in pas razpiral, klel, da črnci so zihr bolj pripravni za jamarje, ker ga v tistem blatu lažje najdejo. No, če bolje pomislim, če bi mi hlače pomagal obleči dan prej, bi potem dol v jami zihr uslugo nazaj zahteval, ga poznam …

zohNRHZ

Comments are closed.