Sem parkiral pred hišo dr. Krevsa in le s težkim srcem pozvonil. Sem se počutil kakor tista narajcana ginekologova soproga, ki skoči na moža, ki po dvanajsturnem delovniku pride ves utrujen domov. Je moral bogec dvanajst ur češplje gledati in popravljati, potem mu jo pa še narajcana soproga pod nos rine, a si ne more pomagati, potreba je pač potreba … Sem dr. Krevsa namreč že dopoldne povprašal, če lahko gume premontiramo danes na mojem Švedu, ker jih skladiščim pri njemu, da ne bom v prekršku, in je odvrnil, da ni noben problem, samo da bom moral bolj zvečer priti, ker že cel dan na šihtu gume montira, da je norišnica. Tudi drugi so očitno čakali do zadnje minute (zakonskega roka, ne snega), le s to razliko, da so mu tisti drugi plačevali. Jaz sem bil pa ko ginekologova soproga in sem pozvonil in mu češpljo pod nos pritisnil, kaj sem pa hotel. Sva v garaži enega pricinila in o nanovorazširjeni družini par besed rekla, pa je že potrkalo na vrata, in, glej, no, glej, gospod … Hm, evo, ne smem, ne morem zapisati njegovega imena, ker je bil danes pa kar malo razburjen, da ves čas o njem pišem in kaj si bodo pa ljudje mislili, čeprav ve, da jih veliko tega itak ne bere, a vseeno … Torej, evo ti našega gospoda z ženinim avtočkom, ki ni tehničnega naredil, ga je dr. Krevs tudi ob isti uri kot mene naročil. Da je samo ena malenkost za zamenjati, da bo tehničnega soproga lahko naredila, a se je seveda zakompliciralo. Ker predraga mu soproga mu je kar na pamet povedala, kaj se mora zamenjati, da bo vozilo BP in je seveda narobe povedala, kaj pa ženska ve. In je dr. Krevs kupil tisto nekaj pri kolesu, na papirju od tehničnega je pa pisalo, da se mora kupiti in zamenjati tisto nekaj pri volanu. In itak da potem s popravilom ni bilo nič, le enemu blagemu gospodovemu popizditisu sva bila priča. Sva ga mirila, da bo vse OK, da bo pač jutri zadeva urihtana (jaz zato, ker sem hotel, da potem čimprej jaz na vrsto pridem, dr. Krevs pa zato, ker ima kot novopečeni oče tolerančni prag za napake zdaj višji), a se gospod seveda ni dal pomiriti. Še celo moj res dobronameren predlog, da naj se lepo domov odpelje, da mu bo preljuba soproga (zaradi napake, ki jo je storila in občutka krivde) dobro večerjo skuhala, potem bo pa še češpljico dobil (ker sem se glih ginekološko počutil, saj veste) in bo dan čisto OK, je vehementno zavrnil. Da nažrl se je že in da večerje torej ne rabi več, da češplje pa zagotovo ne bo dobil, ker ko bo domov prišel in ji vse povedal, kar ji gre, bo zihr moral na kavču spati. Jah, človek se pozna. Da bi ga spravil v dobro voljo, naju je dr. Krevs še v hišo gor povabil, da bova vratca za Bineta in Bonkota lahko pogledala, ki jih je dan ali dva prej namontiral v vrata, da se zajec in maček lahko prosto šetata po hiši. In sva jih res in pogledala in občudovala, dobro jih je namontiral, mimogrede sva si pa še novodošlega družinskega člana lahko malce bolj od blizu ogledala. A ne predolgo, ker je Binetu spodaj dolgčas postalo in je prišel gor pogledat, kaj dogaja, s te strani ga je pa Bonko pričakal in smo potem vsi pri vratih čakali, če se bosta skloftala. Pa se nista, zato je gospod odšel, midva z dr. Krevsom sva pa gume na mojem Švedu zamenjala ter na en kofe skočila, ampak to je pa že druga zgodba …
[youtube]http://youtu.be/o75hGGQdyhA[/youtube]