Preraščeno

Očetje smo odrasli. Očetje smo odgovorni. Očetje moramo biti odgovorni. Očetje moramo misliti par dni naprej. To so življenjska pravila, ki se jih držimo vsi očetje. Tudi fušarji brez mojstrskega izpita. Še celo jaz. Vse to sem in še več. Mislim, načrtujem, skrbim … Kaj čmo, takšen sem, ne da bi se hvalil. Odhajamo na smučanje in smo se danes spravili v garažo, na podest, da preverimo opremo. Ker smo odgovorni, moramo preveriti, če je vse, kakor mora biti. Srednji zlati sin, ki borda, je splezal na podest in med vsemi bicikli, smučmi, pancarji, čeladami, skiroji in ostalo navlako izbrskal svoj bord. In sem mislil, da me heca. Sem bil prepričan, da je izvlekel kakšno svojo rolko brez koles. Mislim, kako to, da je bord tako majhen, ko smo ga pa predlani kupili?! Je od nekod še butse izvlekel in sem že iz aviona videl, da so mu premajhni. Hm. Sicer je zastokal, da mi je že lani rekel, da si je moral nohte na nogah postriči, da jih je lahko obul, a se ne spomnim. Smo skočili še v hišo v omaro s smučarskimi, pohodniškimi in ostalimi stvarmi in sem kar odkimaval, kako je vse premajhno. Le kdaj je tako zrasel?! Saj se izgovarja, da se je samo šest centimetrov potegnil, a kdo bi verjel današnji mladini!?

No, še dobro, da sem odgovoren oče in da sem danes preveril, ker jutri popoldne že gremo na pot. In bom imel jutri še kakšno urico ali dve, da nakupimo vse … Saj pravim, pomembno je načrtovati vnaprej in preverjati, brez tega ni nič!

Vmes je pa še telefon zazvonil, je dr. Stibro spraševal, če se lahko malo kasneje oglasi, da zdaj je na zavodu za zaposlovanje. Se je oglasil in sem ga povabil z nami na smučanje, pa me je jel za čelo šlatati in vročino meriti. Da ne more, da ima biznis, da avtomobile zdravi. Sem se mu takojci opravičil, da sem ga napačno razumel, sem mislil, da je končno biznis oddal in se med besposličarje vpisal, da bo lahko smučal in užival, a se je izkazalo, da je šel le novega delavca iskat. Ga ni našel, verjetno je na smučanju …

Tri, štiri, zdaj, mi pa tudi