Rock underground

30 jamarskih reševalcev, 5 novomeških jamarjev, Tomaž Grdin z ekipo in Dan D, to je lahko samo huda akcija, a na srečo ne reševalna! V skupno korist smo združili različno znanje in različne talente in imeli od tega vsi nekaj koristi, predvsem pa veliko zabave. Tomaž Grdin je z Dan D posnel videospot v podzemlju, jamarji smo pa asistirali, torej vadili, hkrati bomo pa tudi mi dobili svoj filmček.

Začelo se je tako, kot se vedno začnejo naše reševalne vaje – dobili smo se na dveh različnih bencinskih črpalkah v Črnomlju, potem pa v koloni krenili proti jami. Bolj počasi, ker je pet reševalskih kombijev lepo snemati in smo dostikrat čakali, da je Tomi kamero naštelal in potem razštelal in na naslednjem ovinku postavil, je pa bilo dobro, da nas je bilo veliko, je vsakdo nekaj zagrabil in smo vso silno opremo znosili do jame, a če ne bi bilo dr. Krevsa, ki je s svojim Japončkom edini skoraj do jame pripeljal, bi morali pot ponoviti večkrat. Je bilo par dreves sicer čez gozdno pot podrtih, a to za pravega možaka z motorko v avtu ni nobena ovira! Res je sicer, da je Tomi želel pri enem čez pot podrtem drevesu en kader posneti, kako četa jamarjev prestopa deblo, a potem pač ni …

Jamarji smo začeli postavljati manevre, snemalna ekipa je postavljala vso silno snemalno opremo, Jasna, Klemi in dr. Krevs so kuhinjo postavili, a ko so na lokacijo končno glasbeniki prišli, seveda še ni bilo nič postavljenega. No, kuhinja je bila in kave so se kuhale in počasi je potem vse steklo, kot mora. Prvi je šel 60 m globoko dol Obra, ki se mu je samo na obrazu malo poznalo, da mu ni prav vseeno, ko je z nogicami bingljal nad globokim breznom, ostali člani so ga pa pogumno kibicirali z roba. Vloge so se seveda potem menjavale (ker je Tomi dol potreboval samo po enega člana glasbene skupine), pogumneži z roba so se vedno hecali, spuščajoči se pa malo manj. A moram priznati, da so se nadvse pogumno držali, sem pričakoval več strahu. Dečki so pač profesionalci, kar se mora, ni težko! Težko je bilo pa našim jamarjem dol v jami, ki so asistirali in opremo nosili, a nobenega ni bilo ven za spraviti kljub mrazu. So bili res vsi pridni ko mravljice, da je bila za potrebe glasbenega videa spodaj tudi gola deklica, pa zagotovo ni igralo nobene vloge! Najdlje je zdržal naš Andrej, pravzaprav je zdržal do konca, čeprav je imel najtežjo nalogo – moral je deklico osvetljevati … Kot pravi gentleman se zunaj s tem ni želel hvaliti, le to je povedal, da mu nihče ni prepovedal gledati. No, celo zaželeno je bilo, kako bi pa drugače pravilno osvetljeval, vas vprašam?!

Jasna in dr. Krevs sta kuhala prebranac s klobaso (in kave na pol ure, kakopak, saj smo bili na mojem terenu) in ko je prišla prva lačna ekipa, sta morala krepko zavihati rokave, saj se je kotel ajncvajdraj spraznil, druga in tretja ekipa sta bili pa že za vogalom. Časa za postopanje pravzaprav ni bilo, saj če nismo sodelovali pri asistenci snemalni ekipi, so nas naterali v drugo jamo, kjer smo morali pridno vaditi manevre. Zato smo končali šele v debeli noči in ko smo vse razkopali in pospravili, je sledilo še prijetno presenečenje. So nam glasbeniki v zahvalo zapeli eno pesem kar tam v gozdu in kar nekaj nas je bilo, ki smo menili, da je bil to najboljši koncert ever. Saj na koncert iti je kul, a ko si ga zaslužiš v potu svojega obraza, na zadevo potem čisto drugače gledaš! Se je splačalo potruditi, smo bili enotnega mnenja. In kakor so prej pri jami glasbeniki z občudovanjem gledali, kaj mi počnemo nad jamo, tako smo potem mi njih, ko so nam eno zagodli …

Analizo vaje smo potem seveda naredili v najboljši bistriški gostilni in kljub temu, da Lenčka še vedno nima kuhinje, smo vseeno dobili tudi vsak košček štrudla. In menda prvič ever sem Šulna juniorja videl utrujenega in razkuštranega. Je moral tudi on kot Tomijev asistent povedati svoje vtise in glede na to, da ima samo kakšnih švoh 40 kil, nas jamarjev, ki smo se pozorno zazrli vanj, je bilo pa tam kakšnih 40, ni kaj dosti razmišljal, je kar takojci priznal, da je z nami nadvse zadovoljen! Noč se je pa počasi začela bližati novemu dnevu, ko smo se končno odpeljali proti domu …

copyright Bostjan Pucelj2014-03-22 15.44.122014-03-22 16.19.34_S2014-03-22 15.54.57copyright Bostjan Puceljcopyright Bostjan Puceljcopyright Bostjan Pucelj copyright Bostjan Puceljcopyright Bostjan Pucelj