Kot sem že večkrat povedal, nekaj doma malo preurejam, a preurejam lahko le toliko, kolikor znam. Mislim, saj znam veliko, pa ročno spreten sem tudi od boga, le orodje profesionalno mi manjka. OK, tukaj moram biti iskren, da tudi orodje imam, le dovolj veliko vozilo sem potreboval za nekaj dolgega iz trgovine pripeljati in sem moral za pomoč zafehtati zlatega Klemija. Ki je pa znan in priznan knaufar in je rekel, da bo izredni tovor s svojim velkikim avtomobilom pripeljal, a le, če lahko tudi pomaga tisto steno narediti. Mi ni najbolj dišalo, priznam, ker z rokami tudi sam zelo rad ustvarjam, a ko je začel o rezilki še nekaj razglabljati, sem se uklonil. Dobro, priznam, tudi z gips ploščami nikoli nisem delal in pravzaprav sploh nisem vedel, kaj potrebujem, Klemi je pa iz povedanih mer mimogrede izračunal, kaj potrebujem in koliko bo to stalo. In ker je bila cena sitnica, sva kar do trgovine skočila. Po neke pločevinaste profile, dolge 5 m. Res je njegov avtomobičkel dolg le 2,75 m, a ima na strehi prtljažnik. Moj je daljši, a nima prtljažnika, sem ga dr. Krevsu za novo leto podaril. Mislim, saj to ni bil kakšen velik odtrgljaj od ust, itak na Volvota ni pasal, kaj čmo. Bi tudi dr. Krevs lahko torej pripeljal, a se je pač javil Klemi. In mi je šele v trgovini malce nerodno postalo, ko so trgovci opazovali, na kakšno vozilo sva tiste pločevinaste palice navezala in se ne preveč skrivoma tudi krohotali. Mogoče zato, ker se je Klemi matral, jaz sem pa fotografiral. Ali pa so domnevali, da bova potem s Klemijem vsak na svojem koncu zagrabila za tiste plehe in avtomobilček kar odnesla, a ga nisva, ker mi ni dovolil kupiti selotejpa, s katerim bi tiste profile bolj strokovno na prtljažnik pričvrstila. Da je vrv dovolj, pa par vozlov kot jamarja pa tudi znava zavezati! Plus na koncu mi tudi ni dovolil zavezati cunje, ki bi označevala izredni tovor, da to je za softiče. Sva domov kupljeno brez težav pripeljala, na srečo na poti nobenega polizista nisva srečala, danes je pa k meni priskakljal z rezilko in profi vrtalnikom. Sva kar na vrt znosila vse skupaj in je potem tiste plehe rezal na moji leseni terasi (sva podstavila rjuho, nič bat!), da iskre letijo proti sušečemu se perilu, sem pa tudi malce pozno opazil. Dobro, tisto erotično spodnje perilo živih barv moje predrage soproge, s katerim po tolikih letih zakona občasno zakurbla zanimanje starega strica, torej mene, bo tudi z nekaj prežganimi pikicami še vedno erotično, pa itak je bilo med tistimi čipkami že prej veliko lukenj. Drugače sva pa za varnost tudi poskrbela, ker se je Klemi nekje na sredini operacije rezanja pločevine spomnil, da je nekje pri meni v garaži enkrat videl zaščitna očala. Tudi v zid sva potem profile kar mimogrede zmetala, saj je imel tako dober profi vrtalnik, da ga je samo zidu pokazal in je sveder takojci na drugi strani ven pokukal!
Po končani tlaki sva si privoščila še kavico (no, jaz že eno petnajsto, ker sem ves čas kofetkal, ko je Klemi rezal in vrtal in vijačil), enkrat drug teden bom pa še po gips plošče skočil in bova počasi projekt končala …
