Prijateljica ima v svojih mailih poleg podpisa napisano tudi, da imajo nasmehi bumerang učinek. Verjetno je to res, no, seveda je res, če ste dobre volje, boste v dobro voljo spravili še kakšnega, če pa se krohotate nekomu, ki se je pri zabijanju žeblja krepko udaril po palcu, se zna zgoditi, da se človek ne bo smejal z vami, temveč se boste vi jokali z njim. Pred leti sem nekaj brkljal po motorju avtomobila. Kaj pomembnega že ne, verjetno sem woofer priklapljal direktno na avtomobilsko baterijo ali kaj, ker me je udarilo ko sto vragov in dobesedno na rit vrglo. Na drugi strani ceste sta pa dva mlada Romanija sedela v senci in me opazovala, kar me je že itak iritiralo, plus sonce mi je pribijalo v hrbet in mi ni šlo, plus na rit me je elektrika vrgla. In Romanija sta seveda na hrbet padla od smeha (na ritih sta že bila) in se krohotala do solz, zato nista takoj opazila, da sem skočil čez cesto in kar naenkrat smrtno resen in razpizden ko sršen s slamico v riti stal ob njima. Itak ju je smeh v sekundi minil, verjetno tudi zato, ker sem bil za ene tri glave višji od njiju. A je smešno, al kaj?! sem zavpil, da sta se kar stresla, potem pa začela jecljati, da ni smešno in se mi opravičevati. Potem sem pa nase pogledal z njunimi očmi in itak sem se še jaz začel krohotati. Romanija pa nista vedela, kaj naj si mislita. Itak da je smešno, sem jima priznal in obema ponudil čik v opravičilo. Potem ju pa nagnal, ker sem vedel, da bom spet slabe volje, takoj ko se bom spet pod pokrov motorja zakopal …
Ampak, ja, nasmehi imajo bumerang učinek, dober nasvet pa tudi. Kar nekaj mailov sem dobil z izjavami, da me imajo prijatelji radi, ko sem par dni nazaj objavil zapis o tem, da moramo prijateljem večkrat povedati, da jih imamo radi. Bole se je celo tako raznežil, da je ljubezen izjavil ne samo meni, temveč tudi svoji predragi Mojčki! Mislm, tu mač … Ja, seveda, prav je tako, čustev se ne smemo sramovati in jih moramo večkrat izraziti, čeprav morda mislimo, da tisti drugi itak ve, da ga imamo radi, da kaj bi torej izgubljali po nepotrebnem sapo. Ne smemo pa seveda tega zlorabljati, kakor recimo javni uslužbenec gospod Grah, ki me je po zapisu poklical, izjavil, da me ima rad, v isti sapi pa že vprašal, če mu bom kofe skuhal … Seveda sem mu ga, saj ga imam vseeno rad!
Proti večeru je pa Siki poklical in sem že mislil, da me ima tudi on rad, pa je le potreboval nekoga, ki bi prijatelju padalcu pomagal z drevesa. Ker je to resna zadeva, sem predlagal uradno reševalno akcijo, a jo je zavrnil, da je potrebno le padalo z drevesa spravit, da padalec je že sam priplezal dol. In ker je bilo že kar pozno in sem bil že nekaj len, padalo pa na drevesu zelo daleč proč, sem se spomnil tistega bogeca, ki je k zdravniku prišel z nožem v hrbtu prav v trenutku, ko se je zdravnik odpravljal domov. Je že zaklepal ordinacijo pa to. Možakar je stokal, da ima nož v hrbtu in da potrebuje pomoč, doktor pa, da je že zaključil z delavnikom in sta se nekaj časa tako dajala, potem se je pa končno zdravniku zasmilil in je popustil. Da mu bo pomagal. Mu je izpuilil tisti nož iz hrbta in mu ga zapičil v oko ter ga poslal k okulistu, ki je imel daljši delovnik od njega … Sem torej prijatelju predlagal, naj njegov prijatelj pokliče gasilce, da so oni najbolj opremljeni za takšne zadeve, a je izrazil dvom, če bodo prišli za takšno malenkost, zato sem mu dal še dodaten predlog, da naj na drevo k padalu še kakšno mačko zabriše in bodo zihr priskakljali na pomoč. Ko bodo mačko dol snemali, naj jih pa poprosi, da še padalo dol snamejo … Je malo pomislil in potem vprašal, kako naj pa mačko prepriča, da bo pri padalu gasilce čakala, na kar pa nisem imel odgovora, ker vseh rešitev pa tudi jaz ne morem iz rokava strest …
https://www.youtube.com/watch?v=MR0PwkCRIpg&feature=player_detailpage