Home > Razno > En, dva, tri

En, dva, tri

8. maja 2014

1, 2, 3, Fertig, piše na škatli. In itak da ni, še nikoli ni bilo, a dr. Krevs je še stokrat hujši od mene. Če si zabije v glavo, da bo nekaj stalo, bo stalo, pa če do milijon preštejemo! Sem priskakljal do njega, ker mi tasrednji bogi sin z novim, povsem obnovljenim avtomatikom živce žre, da kdaj bo zrihtana tista malenkost, da se bo lahko vozil, a sem kmalu opazil, da še ne kmalu. Sva najprej ko gospoda sedla pod eno marelo, kjer je pribijalo sonce, zato je v hišo skočil po drugo marelo za nad drugo mizo in ko je vstopil, je pa Bonko izstopil. Je dr. Krevs malo pobogal, kar mačka kaj zelo ganilo ni, zato je šel še enkrat v hišo in ven pritrogal še Bineta, ene tridesetkilskega zekoslava. In ga zabrisal za Bonkotom, da bosta pazila en na drugega. Midva sva potem v senci mirno pijuckala pijačo, pogovarjala se kaj dosti pa nisva, ker je najprej Bine skozi živo mejo skočil pogledat, kako sosedino korenje kaj napreduje in ko ga je dr. Krevs lovil, je k drugemu sosedu pa Bonko šmrcnil, pokukat, če je kaj novega. In so se tako igrali švoh urico, dokler še Mojčka ni prišla ven in se pohvalila, da imajo nov bazen, da ga bom pomagal potem iz avta vzeti. Sem mirno pokimal, ker lani so nabavili en lavor, ker grejo po vrsti, začnejo pametno z majhnim, da se naučijo. Sem si mislil, da pretegnil se ne bom torej in sem še naprej užival v predstavi. Bi lahko napisal nemi predstavi, a bi se zlagal, ker nema je bila samo na začetku, proti koncu je bil jezik že kar močan in bi bil film s takšnim tekstom označen kot neprimeren mladini. Če kakšno močno spustiš, pomaga, ko greš k sosedu stotič po zajca! In pomaga, ko za Bonkotom vpiješ, zakaj ne more biti tako priden ko Bine, ki leži na njihovi travi (samo takrat je že spet glih k sosedom nekaj skočil pogledat!). Sonce je polahko zahajalo in je zato dr. Krevs živalsko cesarstvo počasi pospravil (Bineta celo dvakrat, ker je enkrat spet ven prišel nekaj pogledat, ko je Bonkota pospravljal), jaz sem pa vstal, da pomagam tisti bazenček pospraviti in potem odpeketam domov. Se mi je že malo mudilo, sem predolgo užival v predstavi. A ko smo stopili do Mojčkinega bolida, bi me pa kmalu kap, ker je, kako nepredvidljivo, kupila največji obstoječi bazen, dolg 6,3 m in širok 3,5 m. To je že tak bazen, da se iz Šmarjeških toplic pritožijo zaradi nelojalne konkurence! Smo trije možaki zagrabili in sem povlekel proti garaži, ker sem domneval, da bomo zadevo pod streho in na varno spravili, a sem kakopak domneval napačno. Ker dr. Krevs je imel v glavi že plan. Da bomo bazen kar postavili, itak da na škatli piše 1, 2, 3! Da kaj čmo čakat, če smo že tle! Sem se nekaj izvijal in to, da to ni tako izi bizi, a ko dr. Krevs zatrmuli, tle ni debate. Je škatlo kar razpakiral in začel ven zadeve jemati, čeprav sem mu toplo polagal na srce, da naj nikar vsega ne razkoplje, ker kdo bo pa to potem skupaj dajal. Je vse ven zmetal, na moje vprašanje, kam bomo zadevo postavili (sonce je v bistvu že zašlo, čeprav svetlo je pa še bilo), je pa kar nekam za hrbet pokazal proti vrtu. In ker je zame 6 in nekaj metra kar veliko, sem predlagal, da meter privleče in da zadevo zmerimo in smo zmerili in takrat je bilo prvič, da sem ga videl malo zamišljenega. Ker 6 m je le 6 m! Plus ko se on po vrtu med plevelom sprehaja, je zadeva vodoravna, takorekoč v vaservagi, ko pa 25 tonsko zadevo postaviš, pa mora res biti ravna ravna, da vsa tista voda ne steče k sosedom! In zadeva že na prosto oko ni bila ravna! Je malce zaskrbljeno opazoval zemljišče in potem zabogal na Mojčko, da naj zadevo v škatlo zmeče in nazaj odpelje. Sem potreboval ene 15 min, da sem ga prepričal, da prefrezan vrt ne bo takšen problem zravnati, da se je strinjal in sem mislil, da grem lahko domov, ko je od nekod grablje privlekel. Takšne s pol štila, ker je pol štila odžagal, ga je nekaj potreboval! Te je dal ženici, ki je vajena sklanjanja, saj ima majhnega sinčka, sam je zagrabil motiko, prijatelju je v roke porinil lopato, jaz in Amanda sva pa v zrak gledala. Amandi je potem nerodno ratalo in je s kolesom skočila domov po grablje in se nazaj pripeljala ko Donkihot, jaz sem pa še vedno v zrak gledal, ker doma nimamo grabelj in nisem imel kam skočit. A so bili veseli, da sem bil tam, četudi nisem nič delal, ker če si dobre volje, je delati lažje. In sem pač delal, kar znam, v dobro voljo sem jih spravljal, čeprav je to težko opravilo, ko kmetje delajo z orodjem, ki ga niso vajeni!

Kakor koli, luna je bila že visoko na nebu, ko je bilo zemljišče zravnano in dr. Krevs je spet za bazen zagrabil. Da zdaj ga bomo pa postavili. A ga na srečo nismo, ker ima človek jutri šiht in se je verjetno spomnil, da je že malo prestar za direkt z dela na šiht skakat … Ga bomo menda jutri, potem ga bo pa napolnil in verjetno boste itak po radiu slišali, da je v Mačkovcu za dva dni vode zmanjkalo iz neznanega razloga …

20140508_193036 20140508_194628 20140508_203304

Comments are closed.