Danes sem po dolgem času videl dr. Stibrota prepotenega. Ponavadi je njegov največji napor tavelike evrske bankovce štet, čeprav pri tem ne zašvica, nevarnost tiči drugje. Sem mu že stokrat povedal, da če bo tako debelo denarnico v ritnem hlačnem žepu nosil, si bo hrbtenico poškodoval, ker v gostilni recimo ves čas sedi samo na eni ritnici. Pa me ne posluša. Danes je pa zašvical, ko je rihtal mojo ročno in ni šel ne na malico in kavi se je tudi odpovedal. Ker sem bil pameten in pripomnil, da je to in zdravo in koristno, sem seveda dobil ene tri po malinah, potem sem hitro skočil tehničnega dokončat in je bila tam spet ena lušna in duhovita deklica. Je vprašala, kaj želimo in ko sem povedal, da želim podaljšati, je vprašala, za koliko. Z mislimi sem bil drugje in sem samo vrgel prometno na pult in še ene par telefonskih pogovorov vmes opravil, ko sem pa že ven stopil, mi je pa kapnilo. In čeprav sem se počutil ko blondinka pri ne preveč komplicirani šali, sem vseeno stopil nazaj in ji iz vrat dvignil palec ter pohvalil šalo. Pripombe, da bom podaljšal, kolikor se bo potrudila, pa nisem glasno izrekel, a ne zato, ker sem poročen, le mlada je bila in bi lahko kakšni polizisti še prišli preverit, kako se hecam.
Potem mi je Tomi prinesel načrt Čaganke, sprintan na A1 papirju, da ga bo Srečko dorisal in je tudi Srečko zelo hitro prišel na en deček, ker pri načrtu novih delov, uradno izmerjenih, nimamo kaj cagat, potem so si po dolgem času spet kar kljuko podajali, se vidi, da je lepo vreme prišlo, na koncu, ko sem se malo na delo na vrtu vrgel, je pa še Klemi klical, da me vidi, kako delam. In je bil res na drugi strani potoka, a ni klical zato, tudi njemu je kava zadišala. Sva potem še malo poklepetala, domov grede sem ga pa kar pospremil, saj mi že ene dva meseca košček gips plošče nosi, ki mi je zmanjkala, ko sem steno delal. In ker koščka ne moreš kupiti in ker košček ima Klemi v kleti, me ni zanimalo, da mora par štukov gor v stanovanje po ključ od kleti in potem spet dol. Sem ga kar pred blokom počakal, a preden je odprl klet, sem mu moral za sveto obljubiti, da ne bo jutri bral na blogu o tem, kakšno ima. Kaj sem pa hotel, sem obljubil in je odprl in mi je bilo žal, da sem obljubil, če bi vedel, bi šel raje celo ploščo gipsa kupit, saj ni drag, samo da bi lahko z vami delil, a ker sem obljubil, bom pač zamolčal. Sem zdajle malo iskal tisti zapis, ko sem mu za rojstni dan odločil se avto spucat, zunaj in znotraj, da malo občutek dobite, kako človek zasvinja, če hoče, a ga nisem našel. Naj povem le, da sem skoraj bruhal, ko sem odprl hladilno torbo, ki jo je zadaj vozil že ene tri mesece, ker je bil na izletu na Finskem. Hrana je bila še not, na elektriko pa ni bila več priklopljena in je hrana kar noge dobila …
Kakor koli, sem tisto gips ploščo vzel in končno dokončal projekt in ko sem ravno okoli enajstih še pokital, me zadane Srečkov SMS, da je načrt Čaganke dokončan. In itak da sem skočil do njega in sva potem tam pri njemu klečala in sanjarila, kam vse bo prasica še zavila in kako globoko in kaj bi bilo morda s čim povezano. Potem sem se z blago erekcijo navdušenja zapeljal domov, a je žena seveda že spala, tako da ji niti načrta nisem uspel pokazati in ji vse razložiti, kaj šele kaj tretjega, od tiste deklice, ki me je dopoldne vprašala, za koliko podaljšati, pa tudi nimam telefonske, da bi vsaj njej pokazal. Načrt, seveda …
Lepo resolucijski načrt pa, ko bo poskeniran, morda enkrat kmalu tudi v 3D, ker je bil nad razsežnostjo naše packe tudi Tomi tako navdušen, da si bo vzel to kot izziv, pa če bo spet dva meseca zastonj garal …
