Moji so odpeketali na morje, jaz sem pa ostal s praznim hladilnikom. Ampak res. Sem bral in kofetkal na vrtu in me je šele glasen želodec opozoril, da je čas za kosilo že debelo minil. Sem bil kar malo presenečen, ponavadi nisem nikoli tako lačen, se kosilo kar znajde na mizi. Na voljo sem imel seveda več možnosti, ko sem opazil prazen hladilnik, a se mi res ni ljubilo ne v trgovino ne v gostilno in sem kar VIH udaril. To sem v samskih časih delal kar pogosto, če so bila vsaj jajca na voljo. Ne veste, kaj je VIH? Vse iz hladilnika vržeš k jajcem v ponev in ponavadi kar rata, še posebej, če si dovolj lačen. Danes pa se mi kuhalo ni in sem samo pašteto s kečapom in kruhom zmazal. Saj ni bilo slabo, le časopis sem zamazal glih na delu, ki ga še nisem prebral in ko sem se potem kasneje predvsem kofetov že krepko preobjedel, je Grdin poklical. Da še par stvari postoriva. Sem bil takojci za, ker sam doma biti je v bistvu dolgčas, če nisi čisto mlad in na obisk povabiš ful mladih prijateljev in prijateljic. Preden pa sva k njemu v studio odpeketala, sem ga še na večerjo povabil, da vsaj kaj pametnega pojem. In sva seveda zavila k lokalnemu dilerju zdrave prehrane, čiza že sto let nisem jedel. Med čakanjem je bilo Grdinu seveda dolgčas, kdo pa rad čaka pri prazni mizi, zato je še en velik sladoled pojedel, čeprav sem ugovarjal, da je vrstni red drugačen, da je sladica na koncu. A se ni dal motiti, je snedel in sladoled in čiza, na kofe sva pa potem drugam odšla, čeprav tudi lokalni diler nima slabega. Je pa dobro vsake toliko malo okolje zamenjat …
