Kar nisem vedel, kaj naj si mislim, ko je zlati Klemi poklical in povedal, da spet eno skupino skavtov peljemo pod zemljo. Vse skupaj mi je pravzaprav že prav sumljivo, skavti bi namreč morali bolj v višave, kolikor jaz štekam stvari. A ker ni našel drugega besposličarja (razen Igorja, kakopak), sem se vdal in smo odpeketali. Sem se pa toliko zbunil, da v jamo pa ne bom šel in sploh nisem vzel kombinezona s sabo. Je moral zato Igor na drevo splezati za odmik, saj je moralo biti pritrdišče čim višje. Je hotel na drevo kakor bi pred medvedom bežal, ko sem mu pa tehniko jamarskega plezanja na drevo prodal, sem ga moral pa bremzati, da ni šel previsoko. Potem smo jih v jamo spustili prek dvajset, na najbolj tresočih nogicah so bili mladi gospod župnik, ki so še eno zmolili pred spustom, za dobro vago in večjo varnost so morali pa še mladinci malo pritegniti. Mladinci so bili bolj pogumni, eden celo tako, da se je kar vrgel v brezno in bi me skoraj kap od strahu in šoka! A ni bilo hudega, pa tudi ko smo jih gor grede varovali, je šlo z lahkoto, ker so kar sami plezali po lestvicah. Celo tako komot so bili nekateri (pa pustmo tokrat imena ob strani) v novem jamarskem kombinezonu, da so pri sistemu škripčevja sedeli, z eno roko varovali, z drugo kadili, s tretjo telefonirali, vmes pa še malo okrog zijala prodajali … Dokler seveda od spodaj ni prišla Klemijeva komanda, naj pripravim spremembo smeri pri bernardu, kar je pomenilo, da se je pod lestve postavila ena obilnejša deklica (obilnejša od mene) in da bo potrebno malce pogarati. In res smo se morali malo potruditi, a ni bilo hujšega, dodaš še en škripček in gre lažje …
Skavti so potem odpeketali, mi pa še pospravili in nato tudi mi zadovoljni odpeketali. Zadovoljni zato, ker nas bo imel bog zdaj še raje, sem prepričan … In zadovoljni tudi zato, ker smo bili deležni kar pestrega kulturnega programa – nekaj religioznih pesmi v jami, odpetih z visokim glasom in nekaj Zdravih Marij z malo nižjim glasom. Pa priča smo bili tudi veliki zagonetki, ki je niso znali razrešiti. Namreč, pod zemljo, bliže peklu, jih je zeblo, na površju, bliže nebesom, so pa kuhali in švicali! Jap, misteriozne so božje zadeve včasih …
