Hlodovina

Googlov analitik mi je vsake toliko povedal, koliko firbcev sledi mojemu pisanju in čeprav vas je malo, je vseeno lepše pisati, če veš, da te vsaj trije berejo. No, zadnjih nekaj dni pa je obisk drastično padel. V odstotkih ne znam izračunati, a po moji skromni matematični pameti za približno 100%. Nobenega firbca ni bilo. Tudi zmotil se nihče ni. Priznam, malo se mi je čudno najprej zdelo, sem celo par zadnjih postov preletel, če sem kaj takšnega napisal, potem se mi je pa celo res malo zafržmagalo. In čeprav ves čas trobezljam, da pišem predvsem zase (kar je v bistvu res), je vseeno dober občutek, če vsaj kdo na obisk pride. Res je tudi, da se itak ni nič dogajalo, a vseeno. Človek kar nekako veselje izgubi …

Danes zjutraj me pa Grdinov SMS preseneti, da naj takoj ko bom vstal, k njemu priletim, da je akcija. Mi je bilo malo nerodno, ker sem sporočilo prebral kakšni dve uri po tem, ko je bilo poslano (in je že bil skoraj čas kosila), a sem ga vseeno poklical in preveril, če je še vedno akcija. Je bil malce konspirativen, da je in da naj kar uletim in sem uletel, kaj sem pa hotel. Da je nekaj narobe, sem posumil, ko so bila vrata studia zaklenjena, ker nikoli niso in sem ga moral poklicati. Jih je odklenil (v copatih!) in me živčno povabil noter. V temačno sobo. Da naj pohitim, da je akcija. Sem nekako z mešanimi občutki vstopil, ne vem, zakaj sem kar naenkrat mislil, da me bo s kakšnimi mamili nafilal ali kaj. Mislim, akcija, mudi se, temačna soba – to mora biti kakšen eksperiment z drogami, ne!?

No, na srečo ni bil, le novo računalniško igrico je dobil. Se z ruskimi tovornjaki voziš po ruskih blatnih hostah in voziš hlodovino. Tudi čez reke moraš voziti, pa milijonkrat se vkoplješ ali prevrneš ali pa ti bencina zmanjka ali pa se vozilo pokvari, a na srečo imaš tudi cisterno pa tovornjak delavnico pa hud tovornjak, s katerim izvlečeš tovornjak s hlodi v težavah … Grafika je tako čudovita, kot bi v resnici gledal kakšen film in ne igrico. Sem tudi jaz kar noter padel in sedel za Grdinom in ga občudoval, ko je v studio nenadoma stopil še Jurček. Kar me je presenetilo, ker človek popoldne in ponoči in ob praznikih ne dela več zelo pogosto, ima svoj motor in je raje na cesti. A tokrat je po dolgem času napravil izjemo in je prišel drva vozit. Na velik cerkveni praznik! Sem bil potem v dilemi kot osel med dvema kopicama sena in sem malo za Jurčkom stal in ga opazoval, malo pa za Grdinom, kjer je bila pač večja akcija. Na srečo me je predraga soproga kmalu poklicala na kosilo, da sem lahko šel domov, preden sem še jaz v igrico padel (jap, Grdin mi je dal malo za vozit!) in bi jutri že nov zmoglivejši kompjuter kupoval!

Po kosilu sem si na vrtu kljub dežju privoščil kavico ob knjigi in če ne bi preveč razmišljal o prevažanju lesa po blatnih ruskih hostah, bi verjetno že prej našo mjavkajočo Miko rešil, ki sem jo včeraj ponesreči zaprl v leseno hišico na vrtu. Sem bil prav presenečen, da mačka sploh ni zamerila ujetništva in se je vsa vesela parkrat pomuzala ob mojo nogo preden je odskakljala v kuhinjo na malico! Potem sem še malo bral in na par kofetov skočil, zvečer pa za kompjuter k delu se spravil, ker svobodnjaki delamo tudi med prazniki. Kar je čisto res, saj me je okoli desetih zvečer spet presenetil Grdinov SMS, da če mi je dolgčas, da oni še vedno hlodovino prevažajo …

Hm. Sem bil res v dilemi. Potem sem se pa spomnil, da sem pred leti že bil v takšnem igračarskem filingu. Sem nekaj prevajal v kabinetu, predraga mi soproga je pa pred televizijo zaspala očitno, ker sem okoli pol polnoči slišal, kako teče voda v tušu. Ponavadi je že prej v posteljo odhajala, saj veste, zgodnja služba pa to, razen če je zaspala pred ekranom. In je prišla potem gor k meni v kabinet pomanjkljivo oblečena, če sem za kakšno akcijo, ko je glih eno odspala in se stuširala, a sem po kratkem premisleku ponudbo zavrnil, sem imel za delati. Ni bila jezna, ima TV tudi v spalnici, jaz sem se pa prevajanju spet posvetil. A ne za dolgo. Je zazvonil telefon, ura je bila nekaj čez polnoč, ko me je prijatelj vprašal, če sem za kakšno akcijo morda. In sem malo razmislil in pristal, šele ko sem pri izhodu stopil mimo spalnice, kjer je budna soproga gledala TV, mi je nerodno postalo. Da kam grem, če nimam za delat pa to je prišlo logično vprašanje. In sem po pravici povedal, da se grem streljat in mi je bilo zjutraj, ko sva si podala kljuko, ona za v službo, jaz pa za v posteljo, res nerodno! No, saj me je potem pamet srečala in me je minilo, pa kompjuter je postal prešvohen za vse bolj zahtevne igrice …

Aja, zakaj nikogar ni bilo na obisk? Marko D. je nekaj posodabljal in kakor se rado zgodi pri popravljanju se je nekaj pokvarilo …

20140815_135451_S 20140815_135503_S 20140815_142029_S